Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
cela (790)
- céla -e ž (ẹ̑) star. tesen, zaprt prostor; celica: samostanska cela ♦ arhit. prostor za češčenje boga v antičnem templju ♪
- celák -a m (á) 1. redko žrebec: par iskrih celakov 2. nekdaj celozemljak ♪
- čeláda -e ž (ȃ) 1. zaščitno pokrivalo, navadno kovinsko: povezniti si čelado na glavo; jeklena, usnjena, železna čelada; gasilska, tropska, vojaška čelada; čelade za motoriste / iz mraka so se pokazale svetle čelade ljudje v čeladah ∙ publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav 2. ekspr. glava: pazi, da je ne dobiš po čeladi ♪
- čeládar -ja m (ȃ) 1. ekspr. vojak s čelado: za tankom se je peljalo pet kamionov čeladarjev 2. izdelovalec čelad ♪
- čeládast -a -o prid. (ȃ) po obliki podoben čeladi: čeladast klobuk ♦ bot. čeladasti cvet ♪
- čeláden -dna -o (ȃ) pridevnik od čelada: čeladni jermen ♪
- čeládnica -e ž (ȃ) bot. močvirska rastlina s čeladi podobnim izrastkom na cvetni čaši, Scutellaria ♪
- čeládnik -a m (ȃ) ekspr. vojak s čelado: čeladniki so obkolili jetnike ♪
- čelák -a m (á) redko kdor ima široko, veliko čelo ♪
- čeláren -rna -o prid. (ā) nar. nenavaden, skrivnosten, čuden: imel sem mešan, čelaren občutek; čelarna prikazen // nar. vzhodno zvijačen, varljiv: čelarni svet ♪
- čelárnost -i ž (ā) nar. lastnost čelarnega ♪
- čêlast -a -o prid. (é) čelat: čelasta glava ♪
- čelàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima široko, veliko čelo: čelat, dolgolas in suh fant; čelata glava ♪
- brucéla -e ž (ẹ̑) biol. bakterija, ki povzroča brucelozo ♪
- bučéla -e ž (ẹ̑) zastar. čebela: bučele brenčijo okrog lipe; ljudje so šumeli kakor bučele v panju ♪
- docéla prisl. (ẹ̑) knjiž. popolnoma, čisto: docela drugačen, neznan, prepričan; docela izsekan gozd; docela pozabiti / obrazov nisem docela razločil ♪
- eléktroporcelán -a m (ẹ̑-ȃ) porcelan za električno izolacijo: proizvajati elektroporcelan; tovarna elektroporcelana ♪
- hudičéla -e ž (ẹ̑) 1. slabš. zlobna, hudobna ženska: si jo videl, hudičelo 2. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč: Hudičel je bilo vse polno, pa ni bilo cvetja na njih (I. Tavčar) ♪
- izcela gl. scela ♪
- kancelár -ja m (á) zastar. kancler ♪
- kancelaríja -e ž (ȋ) star. dvorna pisarna: priti v kancelarijo ♪
- lenticéla -e ž (ẹ̑) bot. prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline, prezračevalna odprtina: prehod zraka skozi lenticele ♪
- očeláditi -im dov. (ā ȃ) ekspr. pokriti s čelado: očeladiti pilota; ko je šel na gradbišče, se je očeladil očeláden -a -o: očeladeni vojaki; očeladena glava ♪
- parcéla -e ž (ẹ̑) odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe: izmeriti parcelo; prodal je vse svoje parcele; gozdne in travniške parcele; meja parcele / gradbena parcela na kateri je (lahko) stavba / razdeliti zemljišče na parcele ♦ jur. odpisati parcelo ♪
- parcelácija -e ž (á) delitev na parcele: zavarovati kmečko posestvo pred parcelacijo; parcelacija mestne površine // publ. delitev, razpadanje: parcelacija znanstvene discipline / politična parcelacija je škodovala gospodarskemu razvoju ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226