Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ceh (290) 
- céh -a m (ẹ̑ ẹ̄) nekdaj stanovska organizacija obrtnikov iste stroke: sprejeli so ga v ceh; združevati se v cehe; čevljarski ceh // slabš. skupina ljudi istega poklica z enakimi interesi: filmski, novinarski ceh ♪
- čèh čêha m (ȅ é) nar. vzhodno fant, deček: puže in čehi se že zbirajo ♪
- céha 1 -e ž (ẹ̄) pog. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; zapitek: danes plačam ceho jaz / vrača se od cehe popivanja, veseljačenja ∙ pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih ♪
- céha 2 -e ž (ẹ̑) žarg. rudnik, rudniški obrat: Tujina in vojna sta ga pehnili domov, naj blazen berači, umira doma .. prej kôpal je v Spittlu na cehi V a (M. Klopčič) ♪
- céhati -am nedov. (ẹ̄) pog. popivati, veseljačiti: po cele noči je cehal ♪
- céhmošter tudi céhmešter -tra m (ẹ́) star. cerkveni ključar: njegov oče je bil cehmošter; izvolili so novega cehmoštra // nekdaj starešina ceha: cehmošter čevljarjev ♪
- céhoven -vna -o prid. (ẹ̄) star. cehovski: oblečen v cehovni kroj / cehovna pravila ♪
- céhovski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ceh: cehovski mojster; cehovski privilegiji; razvoj cehovskih organizacij; cehovska proizvodnja / cehovsko znamenje; cehovsko-fevdalni sistem / cehovska miselnost ♪
- céhovstvo -a s (ẹ̄) nekdaj organizacija in delovanje cehov: ta kraj je bil dolgo središče cehovstva; zgodovina cehovstva // slabš. cehovska miselnost: treba se je otresti cehovstva ♪
- céhta -e ž (ẹ̑) 1. star. slamnjača: ležati na cehti 2. ekspr., redko debela, močna ženska: takole dekle, taka cehta, pa lenari ♪
- čeháti -ám nedov. (á ȃ) 1. čehljati: čehati konja; čeha se po glavi, za ušesi 2. redko trgati, lomiti: vihar čeha veje ♪
- čêhelj -hlja m (é) redko čohalo: konja drgne s čehljem in krtačo ♪
- čehízem -zma m (ȋ) lingv. element češčine v kakem drugem jeziku: uvajati rusizme in čehizme; v prevodu je ostalo dosti čehizmov ♪
- čehljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čehljati konja po vratu; čehljal se je po glavi in begal z očmi po ljudeh; v zadregi se čehlja za ušesom ♪
- čêhniti -em in čehníti čéhnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) nar. česniti: S pestjo bi te čehnil. Če bi bil kaj vreden, bi ti ne prevzeli dekleta (F. Bevk) ♪
- čéhoslováški -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) pog. češkoslovaški: čehoslovaška država ♪
- čéhovski -a -o prid. (ẹ̑) značilen za Čehova: čehovska melanholija; povest je tipično čehovska / čehovske komedije ♪
- máčeha -e ž (á) 1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona: otrok ima mačeho; dobra, hudobna mačeha; fantkova mačeha // ekspr. slaba, neskrbna mati: ti si mi mačeha, ne mati; pren. tujina je človeku mačeha 2. vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo: gredica mačeh ◊ bot. divja mačeha divja vijolica ♪
- máčehica -e ž (á) ekspr. mačeha 2: nasaditi mačehice ♪
- máčehovski -a -o prid. (á) nav. ekspr. nanašajoč se na mačehe, slabe, neskrbne matere: ta ženska je zanj mačehovska / tedanje oblasti so imele do šolstva mačehovski odnos; ta dejavnost je bila doslej deležna le mačehovske pozornosti / narodnostno zatiranemu ljudstvu mačehovska država / mačehovska zima zelo neugodna máčehovsko prisl.: mačehovsko skrbeti za koga; (po) mačehovsko ravnati s kom ♪
- mládočéh -a m (ȃ-ẹ̑) pristaš češke buržoazno-liberalne stranke v 19. stoletju: voditelj mladočehov ♪
- nacéhati se -am se dov. (ẹ̄) pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): spet se je nacehal ♪
- odčêhniti -em in odčehníti -čéhnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) nar. odčesniti: odčehniti vejo / odčehnil je nekaj smrekovih vršičkov odlomil, odtrgal; vrh se je odčehnil / odčehnil je rob klopi odbil ♪
- počeháti -ám dov. (á ȃ) počehljati: počehal je konja po vratu; počehati se za tilnikom ♪
- počehljáti -ám dov. (á ȃ) krajši čas čehljati: počehljal je kravo po vratu; počehljati se po glavi ∙ šalj. počehljal ga je po zadnjici natepel ga je ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
