Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

carske (22-46)

22.      nalèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od naleteti: preprečevati nalet snega in ledu s streh / te rastline se razmnožujejo z naletom semen 2. publ. nenaden, silovit nastop, pojav česa na določenem kraju: nalet burje / naleti sovražnih letal // nenaden, kratkotrajen, navadno silovit napad: v enem samem naletu so strli sovražnikov odpor / v letalskem naletu so pobili veliko ljudi 3. avt., žel. trčenje, trk vozečega vozila v vozilo, ki stoji ali vozi v isti smeri: vožnja tik za tovornjakom se je končala z naletom; v preteklem letu je bilo veliko naletov; trčenja, naleti in iztirjenja vlakov; nalet od spredaj, zadaj 4. šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča: skakalnica ima prekratek nalet; popraviti, skrajšati, zgraditi nalet; nalet, doskočišče in iztek // startno mesto, s katerega se skakalec spusti: tekmovalci so skakali z najvišjega naleta ♪
23.      naletíšče  -a s (í) šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča; nalet, zaletišče: naletišče in doskočišče ♪
24.      nasílništvo  -a s (ȋ) lastnost ali ravnanje nasilnega človeka: njegovo nasilništvo presega vse meje / redko obdobje carskega nasilništva tiranstva, oblastništva ♪
25.      novíčarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na novičarje: novičarska miselnost / zgodba je spletena iz izrazito novičarske, reportažne snovi ♪
26.      obdelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati: obdelovati njivo; velike površine obdelujejo s stroji; skrbno obdeluje svoj vrt / imel je toliko zemlje, da jo je lahko obdeloval s svojo družino / obdelovati sadovnjake / preselil se bo na deželo in obdeloval zemljo kmetoval 2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost: obdelovati železno gmoto, kristale, les; obdelovati z rezilom; obdelovati z udarci; kemično in mehanično obdelovati // žarg., s širokim pomenskim obsegom delati s čim to, kar določa sobesedilo: obdelovati madeže z vodo; smučarske steze obdelujejo ponoči pripravljajo, teptajo; obdelovati testo gnesti // na določen način urejati, pripravljati za uporabo: računski center obdeluje informacije, ki jih pošilja satelit; obdelovati ankete; obdelovati rezultate raziskav 3. načrtno podajati določeno vsebino: v svojih delih obdeluje motive iz delavskega življenja; v knjigi obdeluje kraški svet; filmsko, likovno obdelovati // načrtno se seznanjati s čim: obdelovati predpisano učno snov / to vprašanje so obdelovali na vseh sestankih // publ. raziskovati, proučevati: obdelovati kmečko vprašanje; obdelovati zgodovino delavskega gibanja 4. žarg. pregovarjati, pridobivati: toliko časa so ga obdelovali, da je privolil; obdelovali so ga za vstop v stranko 5. ekspr. tepsti, pretepati: pokleknil je na žrtev in jo začel obdelovati; obdeloval ga je s pestmi po glavi; obdeloval ga je toliko časa, da je izgubil zavest / obdeloval ga je z nožem suval, z nohti praskal, z zobmi grizel; petelina sta se obdelovala s kljunom in kremplji 6. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: obdelovali so ga zaradi mladostnih grehov; nasprotni tisk ga je grdo obdeloval / obdeloval ga je z najgršimi izrazi zmerjal ◊ šport. obdelovati mišice z vajami in masažo utrjevati obdelován -a -o: lastnosti obdelovanega materiala; dobro obdelovana zemlja ♪
27.      oblastníštvo  -a s (ȋ) dejstvo, da kdo v določeni družbi ima, izvaja oblast: drama obravnava problem oblastništva / obdobje carskega oblastništva ♪
28.      odpráva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od odpraviti: odprava izkoriščanja, suženjstva; odprava posledic potresa; odprava starega družbenega reda; prizadevati si za odpravo šolnine; odprava zastojev v prometu; posledice odprave takih odločb; sredstvo za odpravo zajedavcev / odprava bolnika v bolnico / organizirati prevzem in odpravo blaga / hitrejša odprava vlakov // oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje; ekspedit: delati v odpravi 2. potovanje posebne skupine, navadno z raziskovalnim namenom: organizirati odpravo; stroški odprave; udeleženci odprave na Himalajo / udeležiti se alpinistične, smučarske, trgovske odprave // skupina, ki se udeleži takega potovanja: odprava je dosegla vrh gore, odkrila ostanke mesta; poslati odpravo na Antarktiko; člani odprave / sestaviti potapljaško, reševalno odpravo 3. pohod vojaškega oddelka v sovražen ali tuj kraj: odprava na sovražno ozemlje / kazenska odprava vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati ♪
29.      patrólen  -lna -o prid. (ọ̑) patruljen: patrolni obhod; patrolna skupina vojakov / patrolno vozilo ♦ šport. patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško ♪
30.      porodníčarski  in poródničarski -a -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na porodničarje: porodničarske izkušnje / porodničarske priprave ♪
31.      prismúčati  -am dov. (ȗ) drseč na smučeh priti: skozi cilj je prismučal zadnji tekmovalec ∙ publ. prismučal je prvo mesto na smučarskem tekmovanju dosegel ♪
32.      prvína  -e ž (í) 1. sestavni del, sestavina: glasovi, besede in druge prvine jezika; bistvene prvine obravnavanega problema / prvine osebnosti / obvladovati smučarske, telovadne prvine; prvine kvačkanja, pletenja // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: glasbene, likovne prvine; združevati različne stilne prvine; okrasne prvine arhitekture 2. bistveni, osnovni del: spoznavati prvine življenja / prvine novega 3. knjiž. sorazmerno samostojen del celote; element: razstaviti pripravo na prvine 4. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element: radioaktivne prvine; spajanje prvin 5. knjiž. kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu: prvine poljskih pridelkov / v mnogoboštvu odliti od pijače prvino bogovom ● zastar. iz prvine je delal sam sprva, od začetka ♪
33.      rokavíca  -e ž (í) nav. mn. oblačilo za na roko: natakniti, sneti rokavice; plesti rokavice; gumijaste, usnjene, volnene rokavice; rokavica za na desno roko / boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo; brezpalčne ki so brez prstov, enoprstne ali palčne rokavice z enim prstom; dolge rokavice ki segajo nad zapestje; smučarske rokavice / umivalna rokavica ∙ ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; vreči komu rokavico nekdaj pozvati ga na dvoboj; ekspr. s tem stavkom mu je vrgel rokavico (v obraz) ga je izzval; ekspr. ravnati s kom v rokavicah, z rokavicami obzirno, previdno ♦ elektr. izolirne rokavice za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; teh. varilske rokavice za zaščito rok pri varjenju; voj. železna rokavica nekdaj kovinska rokavica kot del oklepa ♪
34.      rólka  -e ž (ọ̑) podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja: voziti se z rolko ♦ nav. mn., šport. smučem podobna priprava s koleščki za vadbo smučarskega teka na suhem ♪
35.      smúčarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na smučarje ali smučanje: jugoslovanska smučarska reprezentanca; smučarsko tekmovanje / smučarski čevlji; imel je novo smučarsko opremo; smučarska palica palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; smučarske rokavice / šolarji so se na smučarskih tečajih naučili smučati; smučarski učitelj / lepi smučarski tereni; smučarska središča / smučarska skakalnica ♦ šport. smučarski poleti poleti, pri katerih smučarski skakalec leti nad 90, 100 m daleč; smučarski skoki; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; smučarsko čepenje drža telesa, ki omogoča večjo stabilnost pri vožnji ♪
36.      smúški  -a -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na smuko, smučanje: odpreti nov smuški center; smuška sezona je trajala štiri mesece / skoki s smuške skakalnice ∙ smuške palice smučarske palice ♦ šport. smuška vez priprava na smučeh za pritrditev smučarskega čevlja 2. nanašajoč se na smuk: smuška proga / smuški zmagovalec ♪
37.      švícar  -ja m (ȋ) vojak švicarske garde ♪
38.      ték ¹ -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od teči: tek ga je utrudil; upočasniti tek; med tekom se ozirati; hiter, poluren tek; zasopel od teka / preiti iz teka v hojo; spustiti se v tek / tek magnetofonskega traku / tek motorja, ure / knjiž., redko tek bolezni, proizvodnje potek, razvoj / publ.: preiskava je v teku teče; priprave so v polnem teku / naravni, nepričakovani tek stvari; tek njegovega življenja je bil preprost // šport, ki obstaja v tem, da se teče: gojiti tek; ukvarjati se s tekom / rekreacijski tek; tek na smučeh // športna disciplina, pri kateri si tekmovalec prizadeva čim hitreje preteči kako razdaljo: zmagovati v teku; pravila teka / tekmovati v tekih // tekma te športne discipline: prvi trije v vsakem teku se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje 2. publ., z rodilnikom, v zvezi z v izraža čas trajanja kake časovne enote, kakega dogajanja; v času, v obdobju: stvar bo končana v teku enega leta, tedna; v teku treh mesecev se je to zgodilo enkrat / v teku pogovora spoznati namen srečanja med pogovorom ● žarg., šport. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; star. mnogi so že končali svoj zemeljski tek življenje; redko tek njegovih misli se je spremenil tok; redko hiter tek reke tok; tek skozi šibe nekdaj kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ◊ avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela; šport. tek vsaka od dveh voženj v določeni hitrostni disciplini, katerih rezultata se seštevata; drugi tek motokrosa, slaloma; maratonski tek na razdaljo 42,195 km; orientacijski tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida; patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; štafetni tek; tek čez drn in strn kros; tek na dolge, kratke proge; tek na sto metrov; tek z ovirami s preskakovanjem za to postavljenih ovir ♪
39.      véz  -í ž, daj., mest. ed. vézi (ẹ̑) 1. glagolnik od vezati: slama, vrv za vez // agr. privezovanje trte k opori: kop, rez in vez vinske trte / opraviti prvo vez v vinogradu 2. priprava za vezanje: vezi so popustile, se raztegnile; presekati, razrahljati vezi; povezati z jekleno vezjo; toga vez / rešiti ujetnika vezi // kar se uporablja za vezanje sploh: srobot, šibe in druge vezi // strojn. vsak od strojnih elementov, ki kaj veže: razstavljive vezi; kovice, mozniki, vijaki in druge vezi / gredna vez 3. anat. vezivno tkivo, ki utrjuje sklep: nategniti si vezi; mišice, kite in vezi / medvretenčne, sklepne vezi; stranska vez (kolenskega sklepa) 4. kar kaj veže sploh: vez med dvema oblikama v čipki / notranje vezi med pojavi; časopis mu je bil edina vez s svetom / vezi s slovenskim Primorjem // navadno s prilastkom kar koga veže, druži z drugim človekom, z drugimi ljudmi: pretrgali so vezi, ki so jih povezovale; družbene, družinske, sorodstvene vezi; gospodarske in kulturne vezi; krvna vez; ljubezenska, zakonska vez med možem in ženo; prijateljske vezi 5. ekspr., navadno s prilastkom kar koga veže, omejuje: vezi kapitalističnega družbenega reda / vezi greha 6. teh., s prilastkom način spojitve, povezave dveh ali več delov med seboj: rogljičena vez; vez na topi spah / natezna vez ◊ fiz. vez sila, ki veže atome v molekuli ali v kristalu; ionska vez ki veže ione različnih elementov v molekulo ali kristal; kem. enojna, dvojna vez; kemična vez; konjugirane vezi sledeče si enojne in dvojne vezi v organskih spojinah; les. čepna, kotna, križna vez; lingv. vez pomensko nepopolni glagol, navadno biti, kot del povedka; šport. smuška vez priprava na smučeh za pritrditev smučarskega čevlja; varnostna vez ki se smučarju zaradi večje varnosti pred poškodbo ob padcu odpne ♪
40.      víničarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na viničarje ali viničarstvo: viničarska hiša / viničarske obveznosti; viničarsko razmerje / viničarska knjižica knjižica s podatki o viničarskem razmerju; sam.: poročil se je z viničarsko ♪
41.      vretênčarski  in vreténčarski -a -o prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na vretenčarje: vretenčarske značilnosti / vretenčarske skupine ♪
42.      zalèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. hitro premikanje z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: z zaletom preskočiti potok; zalet za skok / vzel je zalet in skočil / odbiti sovražnikov zalet 2. šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča; zaletišče: skrajšati zalet; skakalnica ima trd zalet / spustiti se z najvišjega zaleta 3. ekspr. polet, zagon: delati z velikim zaletom; biti poln zaleta / igralčev nastop je brez zaleta / publ. industrijski razvoj je v polnem zaletu ♪
43.      zaletíšče  -a s (í) šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča: skrajšati zaletišče; spustiti se po zaletišču // kraj, mesto zaleta: zaletišče za skok v višino ♪
44.      zimováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. preživljati zimo; prezimovati: zimovati na morju / v toplejših zimah te ptice zimujejo doma 2. publ. preživljati zimski oddih, zimske počitnice (zunaj stalnega bivališča): zimovati v gorah, v smučarskem središču; zimovati in letovati ♪
45.      želárski  -a -o prid. (á) nar. vzhodnoštajersko kajžarski: želarske in viničarske družine / želarske bajte ♪
46.      žícarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žicarje ali žicanje: spremeniti žicarske navade / žicarska skupina fantov ♪

   1 22