Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

carska (101)



  1.      alpínec  -nca m () 1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah 2. žarg., šport. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev
  2.      après-ski  -ja [aprèskí] m (-) obl. kar se nosi po smučanju: obleči, obuti après-ski; neskl. pril.: après-ski obutev posmučarska
  3.      bergamótka  -e ž (ọ̑) agr. zelo aromatična hruška okroglaste oblike in zelenkasto rjave barve: švicarska bergamotka
  4.      bíčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na bičarje: bičarski sprevod; bičarska sekta; bičarsko gibanje / bičarska delavnica
  5.      blúza  -e ž () 1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca; zaprta bluza z majhnim izrezom 2. suknjič pri uniformi: zimska bluza; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze
  6.      bólničarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bolničarje: bolničarski poklic / bolničarski tečaj; bolničarska šola
  7.      búnda  -e ž () jopič, podložen s krznom: obleči bundo; smučarska, šoferska, železničarska bunda // nekdaj težka suknja, navadno iz kožuhovine: dolga, kosmata bunda
  8.      cárski  -a -o prid. () nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija ◊ med. carski rez cesarski rez
  9.      cvetličárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na cvetličarje ali cvetličarstvo: cvetličarska spretnost / cvetličarska podjetja
  10.      čépica  -e ž (ẹ̄) pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: nositi, sneti čepico; nočna čepica; operacijska, slaščičarska, športna, vojaška čepica; norčevska čepica s kraguljčki; čepica s ščitkom / baskovska čepica ◊ bot. koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča
  11.      dáničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na sodelavce lista Danica ilirska: daničarska miselnost; Gaj daničár, daničárska druhal? svoj pišejo jezik (F. Prešeren)
  12.      délničarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delničarje: delničarsko podjetje / delničarska družba delniška
  13.      desníčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na pripadnike konservativne, nazadnjaške stranke: desničarski režim; desničarski voditelji; desničarske teroristične organizacije, skupine / desničarska stranka / desničarski tisk; desničarska miselnost desníčarsko prisl.: desničarsko orientirana politika
  14.      dnévničarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dnevničarje: dnevničarska nagrada / dnevničarski članki
  15.      drevésničarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na drevesničarstvo: drevesničarski delavec / drevesničarska vzgoja sadik
  16.      drobtínčarski  -a -o prid. () ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari: ni revolucionar z jasno perspektivo, temveč drobtinčarski borec / drobtinčarska politika
  17.      fináncarski  -a -o prid. () nanašajoč se na financarje: financarske dolžnosti / slabš. financarska miselnost
  18.      gárda  -e ž () 1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda 2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njejzgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848 3. pog. skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi: garda mladih pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde
  19.      glína  -e ž (í) gnetljiva usedlina, ki se uporablja kot surovina zlasti v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu: gnesti, kopati, sušiti, žgati glino; oblikovati figurice iz gline; mastna, suha glina / lončarska, opekarska, porcelanska glina / vaza iz žgane gline ♦ petr. bela glina kaolin; rdeča glina usedlina iz preperelih magmatskih kamnin in vulkanskega pepela v velikih morskih globinah; teh. ekspandirana glina kateri se pri žganju zaradi zgorevanja gorljivih primesi poveča prostornina
  20.      gostílničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na gostilničarje: gostilničarska podjetnost / gostilničarska obrt
  21.      gostílničarstvo  -a s () gostilničarska obrt: dolga leta se je ukvarjal z gostilničarstvom / zasebno gostilničarstvo
  22.      gráničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na graničarje: bil je pri graničarski enoti / graničarska karavla
  23.      ječárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ječarje: ječarska samovolja / ječarska služba
  24.      jeklénka  -e ž (ẹ̄) 1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom: polniti jeklenke s kisikom; priključiti jeklenko na aparat; jeklenka z ogljikovim dvokisom; zapreti ventil na jeklenki / jeklenka za butan 2. knjiž. krogla, izstrelek: jeklenke so mu žvižgale mimo glave; strojnice so bruhale jeklenke 3. pog. jeklena smučarska ali ribiška palica: bambusovke in jeklenke
  25.      karávla  -e ž () manjša stavba ob državni meji za graničarje: jugoslovanska karavla / življenje v karavli / graničarska karavla

1 26 51 76 101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA