Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

carjev (113)

1.      carjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od carjevati: carjevanje Petra Velikega ♪
2.      carjeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car ♪
3.      cárjevič  -a m (ȃ) 1. carjev sin: mali carjevič 2. agr. poznojesensko jabolko rdečkasto rumene barve ♪
4.      carjevína  -e ž (í) carstvo: srbska carjevina / turška carjevina ♪
5.      víničarjev  -a -o (ȋ) svojilni pridevnik od viničar: viničarjeva žena ♪
6.      alpínec  -nca m (ȋ) 1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah 2. žarg., šport. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev ♪
7.      bíčar  -ja m (ȋ) 1. pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe: sprevod bičarjev 2. izdelovalec bičev ♪
8.      blástula  -e ž (ȃ) biol. mehurčku podoben zarodek mnogoceličarjev, obdan z enojno plastjo celic ♪
9.      cárica  tudi caríca -e ž (ȃ; í) 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladarica: carica Katarina 2. carjeva žena ♪
10.      caríčna  -e ž (ȋ) carjeva hči ♪
11.      carízem  -zma m (ȋ) vladavina z neomejeno carjevo oblastjo: imperialistični ruski carizem / v času carizma; pod carizmom ♪
12.      celóm  -a m (ọ̑) zool. votlina med črevesom in telesno steno mnogoceličarjev, obdana z nežno kožico ♪
13.      cváncgarica  -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za dvajset krajcarjev; dvajsetica: v dar je dobil cvancgarico; srebrna cvancgarica ♪
14.      cvetličár  tudi cvetlíčar -ja m (á; ȋ) kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju; na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev ♪
15.      dácarka  -e ž (ā) star. dacarjeva žena: jezikava dacarka ♪
16.      dájnčičar  -ja m (ā) lingv. pristaš dajnčice: nasprotnik dajnčičarjev ♪
17.      délnica  -e ž (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe: pri tovarni ima svoje delnice; kupiti, prodati delnice; lastnik delnic / glasovalne delnice katerih lastnikom pripada pravica glasovanja na zboru delničarjev / na borzi so delnice poskočile vrednost, cena delnic ♪
18.      délničar  -ja m (ẹ̑) lastnik delnic: delničar rudnika, tovarne; zbor delničarjev / mali delničarji ♪
19.      délničarstvo  -a s (ẹ̑) obstoj, dejavnost delničarjev, delniških družb: vloga delničarstva v gospodarskem razvoju ♪
20.      denárič  -a m (ā) nekdaj belič, penez: četrtnjak pšenice je stal devet krajcarjev in en denarič ♦ jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem ♪
21.      desetíca  -e ž (í) 1. mat. vrednost znaka na predzadnjem mestu desetiške številke: računati z deseticami; število 52 ima pet desetic / pisati desetice pod desetice 2. pog. številka deset: namesto devetice je napisal desetico 3. nekdaj avstrijski novec za deset krajcarjev: za četrtinko vina je dal tri desetice; srebrna desetica 4. igralna karta z desetimi znaki: pikov as in srčna desetica ◊ lov. šibra s premerom 3 mm; naboj, napolnjen s šibrami deseticami ♪
22.      desníčarstvo  -a s (ȋ) 1. miselnost desničarjev, konservativcev: boril se je proti desničarstvu v stranki 2. uporabljanje predvsem desne roke pri delu: prevladovanje desničarstva nad levičarstvom pri otrocih ♪
23.      dihálo  -a s (á) nav. mn. dihalni organ: dihala in prebavila; dihala vretenčarjev; bolezen dihal ♪
24.      dokvalifikácija  -e ž (á) dopolnilna kvalifikacija: tečaj za dokvalifikacijo bolničarjev ♪
25.      drevésničar  -ja m (ẹ̑) kdor goji drevesne sadike v drevesnicah: drevesca je kupoval le pri priznanih drevesničarjih; zborovanje drevesničarjev // delavec, ki dela v drevesnici: gozdni drevesničar ♪

1 26 51 76 101