Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

carje (176-200)



  1.      tópničarski  tudi topníčarski -a -o prid. (ọ̑; ) nanašajoč se na topničarje: topničarska uniforma / topničarska enota
  2.      tretják  -a m (á) 1. agr. žival moškega spola v tretjem letu starosti: kupiti tretjaka / bik tretjak 2. nekdaj avstrijski novec za tri krajcarje: plačati s tretjakom // ruski novec za tretjino rublja: rubelj in tretjak
  3.      trojáča  -e ž (á) nekdaj avstrijski novec za tri solde, krajcarje ali vinarje: plačati s trojačo; srebrna trojača
  4.      vadíšče  -a s (í) kraj, prostor za vadbo: telovadci so že na vadišču; s peskom posuto vadišče; vadišče pred vojašnico / ekspr. pozimi se narava spremeni v belo vadišče za smučarje
  5.      víničar  -ja m () 1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev; vinogradniki in viničarji 2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar
  6.      víničarka  -e ž () viničarjeva žena: v vinogradu je delala vsa družina: viničar, viničarka in otroci
  7.      víničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na viničarje ali viničarstvo: viničarska hiša / viničarske obveznosti; viničarsko razmerje / viničarska knjižica knjižica s podatki o viničarskem razmerju; sam.: poročil se je z viničarsko
  8.      víničarstvo  -a s () do 1945 obstoj viničarjev: nastanek, zgodovina viničarstva
  9.      vížla  -e ž () večji lovski pes s kratko dlako, navadno rjave barve: gojiti nemške ptičarje in vižle / madžarska vižla
  10.      vléčnica  -e ž (ẹ̑) 1. žičnica na smučišču, ki vleče smučarje navkreber tako, da drsijo s smučmi po snegu: vlečnica danes ne obratuje; postaviti vlečnico; peljati se z vlečnico; prenosna vlečnica / smučarska vlečnica 2. rib. vlačilna mreža: ribolov z vlečnicami / mreža vlečnica
  11.      vodeníčar  -ja m () knjiž. vodeničen človek: zdraviti vodeničarje
  12.      vretênčarski  in vreténčarski -a -o prid. (; ẹ̑) nanašajoč se na vretenčarje: vretenčarske značilnosti / vretenčarske skupine
  13.      vrtínčiti  -im nedov.) 1. povzročati, da se kaj premika v spiralastih zavojih: burja vrtinči dim; veter dviga in vrtinči suho listje na dvorišču; brezoseb. sneg je vrtinčilo; pren., ekspr. ljudje, ki jih vrtinčijo strasti // s prislovnim določilom premikajoč kaj na tak način nositi: vihar vrtinči snežinke v sobo; vrtinčiti smeti po ulici / plaz vrtinči s seboj tudi smučarje 2. povzročati vrtince v čem: izstrelki vrtinčijo gladino / močen veter vrtinči morje; pren., ekspr. dogodki vrtinčijo vaško okolje 3. vrteti, sukati: moški je vrtinčil oči / vrtinčiti z glavo vrtínčiti se 1. premikati se v spiralastih zavojih: listi se vrtinčijo v zraku; megle se vrtinčijo nad vrhovi; za avtomobilom se vrtinči prah; zavesa se vrtinči zaradi prepiha; pren., ekspr. številke so se mu brez reda in smisla vrtinčile v glavi // s prislovnim določilom premikajoč se na tak način prihajati: iz odprtin se je vrtinčila para; dim se vrtinči pod strop 2. delati vrtince: potok se vrtinči ob skalovju; vrgli so ga v vodo, kjer se reka najbolj vrtinči; vrtinčiti se in peniti 3. vrteti se, sukati se: otroka sta se vrtinčila po ledu / pogovor se je vrtinčil okoli zadnjih dogodkov / njegove misli se vrtinčijo okrog deklet
  14.      zavòj  -ôja m ( ó) 1. glagolnik od zaviti: narediti zavoj; zavoj v desno, levo / hitri zavoji smučarjev 2. mesto, kjer kaj spreminja smer: avtomobil je pripeljal iz zavoja; pog. avtomobilist, kolesar reže zavoj; blag, oster zavoj; cestni zavoji; zavoj reke / zavoj stopnišča / cesta se v zavojih dviga čez prelaz 3. predmet, predmeti z ovojem zaradi prenosa, prevoza: nesti, odviti zavoj; lahek, velik zavoj; teža zavoja / sprejeti zavoj paket 4. kar se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: sneti zavoj; papirnat zavoj / dati pismo v zavoj kuverto, ovitek 5. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli: zavoj kave, prepečenca; zavoji po dva kilograma / zavoj dokumentov 6. kar je zavito: zavoj las / zavoj filma svitek / zavoji polžje hišice / pisava z izrazitimi vijugami in zavoji / roko je imel povito z zavojem s povojemanat. možganski zavoj guba možganovine med dvema brazdama; možganska vijuga; med. krožni zavoj enkratna obkrožitev poškodovanega uda, dela telesa s povojem; zavoj za prvo pomoč z najnujnejšimi pripomočki za dajanje prve pomoči; šport. plužni zavoj pri katerem imajo smuči obliko pluga; smrtni zavoj lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko
  15.      zéksar  -ja m (ẹ́) nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev; šestica: plačati zeksar
  16.      zelíščarski  -a -o prid. () nanašajoč se na zeliščarje ali zeliščarstvo: zeliščarski zaslužek / zeliščarska lekarna / zeliščarska dejavnost
  17.      zŕnce  -a s () manjšalnica od zrno: zrnca so se raztresla; posejati, shraniti zrnca; drobna, okrogla zrnca; velikost, zdravost, zrelost zrnc / makova, prosena zrnca / poper v zrncih; zlato v obliki zrnc / peščena zrnca; rožena zrnca v koži kuščarjev; zrnca na brusnem papirju ♦ biol. kromatinsko zrnce kromatin v obliki zrnca, ko se celično jedro ne deli; farm. zrnca zdravilo v obliki zrnc, oblitih s čokolado, sladkorjem
  18.      zvončárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na zvončarje ali zvončarstvo: zvončarska delavnica / zvončarska obrt
  19.      želézničar  -ja m (ẹ̑) delavec pri železnici: delo železničarjev; šola za prometnike in druge železničarje
  20.      želézničarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na železničarje: železničarska kapa, uniforma / železničarska služba / železničarska šola / železničarska godba
  21.      žícarski  -a -o prid. () nanašajoč se na žicarje ali žicanje: spremeniti žicarske navade / žicarska skupina fantov
  22.      žíčar  -ja m () nestrok. ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin, strok. struna: uničevanje žičarjev
  23.      žičár  -ja m (á) delavec v žičarni: v tovarni potrebujejo več žičarjev
  24.      žíčničar  -ja m () kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem oseb ali tovora z žičnico: usposabljati žičničarje; mehaniki in žičničarji // publ. podjetje, ki se ukvarja s takim prevažanjem: dogovori med žičničarji
  25.      žíčničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na žičničarje ali žičničarstvo: žičničarsko podjetje / žičničarski strojnik

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA