Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

cantabile (2)

1.      cantábile  [ka-] prisl. (ȃ) muz., označba za izraz izvajanja spevno: igrati cantabile ♪
2.      spéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima izrazito, prijetno melodijo: pesem, skladba je spevna / njegov jezik je preprost, vendar jasen in speven // ki se da (brez težav) peti: spevna melodija spévno prisl.: spevno govoriti ♦ muz. spevno označba za izraz izvajanja cantabile ♪