Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
cal (51-75)
- povečálen -lna -o prid. (ȃ) redko povečevalen: povečalna naprava / gledati skozi povečalno steklo ♪
- povečálo -a s (á) knjiž. povečevalno steklo, lupa: opazovati cvet skozi povečalo, s povečalom ♪
- prevračálen -lna -o prid. (ȃ) agr., v zvezi prevračalni plug obračalni plug, ki močneje odrine brazdo ♪
- puščálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nekdaj kdor iz zdravstvenih razlogov pušča ljudem kri ♪
- puščálen -lna -o prid. (ȃ) nekdaj namenjen za puščanje krvi: puščalni nožič ♪
- puščálo -a s (á) nekdaj priprava za puščanje krvi: s puščalom odpreti bolniku žilo ♪
- scálen -lna -o prid. (ȃ) zastar. sečen1: scalni mehur ♪
- scalína -e ž (í) zastar. seč: oster duh po scalini ♪
- scálnica -e [u̯n tudi ln] ž (ȃ) vulg. seč: smrdeti, zaudarjati po scalnici ♪
- scálnik -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) zastar. (straniščna) školjka za moške; pisoar: porcelanast scalnik ♪
- scálo -a s (á) zastar. moški spolni ud: kazal je scalo ♪
- skrpucálo -a s (á) slabš. kar je slabo, nekvalitetno: to ni naloga, ampak skrpucalo; takega skrpucala ne bodo objavili; ta pesem je pravo skrpucalo / gledališko, literarno skrpucalo ♪
- spuščálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spuščanje: spuščalna naprava / spuščalna žičnica ∙ spuščalna postaja nekdaj kraj, prostor, urejen za spuščanje, pripuščanje samca k samici ♦ alp. spuščalni klin ♪
- spuščalíšče -a s (í) knjiž. kraj, prostor za spuščanje: spuščališče pošiljk orožja in hrane / spuščališče za letala pristajališče ∙ ob hlevu je bilo spuščališče nekdaj kraj, prostor, urejen za spuščanje, pripuščanje samca k samici ♪
- spuščálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) teh. naprava za prevažanje, pri kateri drsi tovor zaradi lastne teže: spravljati les, premog s spuščalko / tirna spuščalka ♦ gozd. žičnica z eno vrvjo, po kateri drsi tovor zaradi lastne teže ♪
- spuščálo -a s (á) agr. priprava za spuščanje zaklanih živali na tla, na voziček za odiranje: razpenjala in spuščala ♪
- trcálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) čeb. priprava za spravljanje medu iz satja; točilo: vrteti trcalnico ♪
- večálen -lna -o prid. (ȃ) lingv. ki izraža povečanje: večalno obrazilo / večalna izrazna sredstva ♪
- večálo 1 -a s (á) star. povečevalno steklo, lupa: gledati zemljevid z večalom ♪
- večálo 2 -a s (á) lov., v zvezi zajčje večalo piščalka, ki posnema glas zajca v stiski, za vabljenje živali, zlasti lisice ♪
- vkrcalíšče -a s (í) kraj, prostor za vkrcanje: počakati na vkrcališču ♪
- vračálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se vrača: vračalna naprava ♪
- vračálka -e ž (ȃ) adm. tipka za vračanje voza pisalnega stroja za po eno mesto proti levi: pritisniti na vračalko ♪
- vreščálo -a s (á) slabš. kdor (rad) vrešči: turisti so bili prava vreščala / kot psovka kdo te bo poslušal, vreščalo sračje ♪
- zazrcáliti se -im se dov. (á ȃ) knjiž. zaradi odbijanja svetlobe v čem postati viden, pokazati se: luči so se zazrcalile v jezeru; v ogledalu se je zazrcalil njen obraz // postati viden, pokazati se: na obrazu se zazrcali bojazen, otožnost; v očeh se zazrcali strah ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226