Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

c1 (26-50)


  1.      meč  tekmovanje gl. match ♪
  2.      moč  prisl., gl. moči prisl. ♪
  3.      modrc  modrec gl. modrec ♪
  4.      mokráč 2 -a m (á) ekspr., za nasprotnike socialnih demokratov, nekdaj socialni demokrat: govor vnetega mokrača ♪
  5.      mučênec  -nca m (é) 1. rel. kdor je pretrpel mučeniško smrt: mučenci in spoznavalci; pren. vsaka stran je imela svoje mučence ∙ star. na dan štiridesetih mučencev v krščanskem okolju 10. marca 2. ekspr. kdor dosti trpi, težko živi; mučenik: dotrpel je, mučenec ♪
  6.      navzlíc  predl. (ȋ) knjiž., z dajalnikom kljub: navzlic vsem razočaranjem je ostal idealist / navzlic temu da je bogata, ni ošabna ♪
  7.      nemóč  in némoč ž neskl. (ọ̑; ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi čez nemoč zelo, hudo: čez nemoč so hiteli spravljati seno; čez nemoč je ljubezniv / na mizi je bilo čez nemoč pijače veliko, dosti ♪
  8.      nìč  s neskl. (ȉ) redko izraža zelo majhno količino, vrednost; nič m: za vsako golo nič se prepira / šalj. »Hvala, nič ne bom jedel.« »Nič je dobro za oči.« ∙ ekspr. za vse nič ne grem nikakor ne, sploh ne ♪
  9.      nôsec  -sca m (ó) star. nosilec, nosač: nosci so postavili tram na tla ♪
  10.      nóvič  prisl. (ọ̑) zastar. spet, znova: novič naliti, trčiti, zidati ♪
  11.      péč 2 -í ž (ẹ̑) 1. knjiž. skala, zlasti večja: valovi so udarjali ob peči / med strmimi pečmi se je širila lepa dolinica 2. nar. jama, votlina, zlasti v skali: v tem kraju je veliko peči ♪
  12.      plávec 2 -vca m (ȃ) etn. kdor plavi, spušča les: plavci so vlekli hlode iz reke / v vrtince mirno zroči savinjski plavec (O. Župančič) splavar ♪
  13.      poročeválec 2 -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor opravlja poročni obred: vstopil je še poročevalec ♪
  14.      pùč  púča m (ȕ ú) nar. koroško ploščat sodček za pijačo, ki se nosi na hrbtu: oprtati si puč ♪
  15.      rožìč  -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od rog: rožiči telička / pastir piska na rožič / piti iz rožiča; rožič s smodnikom 2. nav. mn., med., nekdaj hruškasta, navadno steklena priprava za puščanje krvi: staviti rožiče; z rožiči puščati kri ♪
  16.      séč 1 -i in -í ž, daj., mest. ed. séči (ẹ̑) seč m: povečano izločanje seči ♪
  17.      skópec 1 in skôpec -pca m (ọ̄; ó) redko skopljenec ♪
  18.      smúč  -í ž (ȗ) nav. mn. dolga, ozka, tanka, spredaj zakrivljena priprava za drsenje, skakanje po snegu, ki se pritrdi na čevlje: natakniti si smuči; kovinske, lesene, plastične smuči; drsna ploskev smuči; vezi za smuči / alpske, skakalne, tekaške smuči; hoja, tek na smučeh ♦ šport. skakalec leži na smučeh je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi; bloške smuči kratke smuči iz bukovega lesa; lepljene smuči zlepljene iz več plasti; vodne smuči; maža za smuči snov za mazanje smuči, da bolje drsijo ali da navkreber ne spodrsavajo ♪
  19.      snopìč  tudi snôpič -íča m (ȉ í; ó í) manjšalnica od snop: vezati lan v snopiče / snopič orumenelih pisem je vrgel v peč ♪
  20.      sódec 2 -dca m (ọ̄) zastar. sodnik: sodec ga je obsodil na teden dni zapora / mestni sodec / sodec o leposlovnih stvareh ♪
  21.      sodélavec  -vca m (ẹ́) 1. oseba v razmerju do druge osebe, kateri pomaga pri kaki dejavnosti, nalogi: dati navodila sodelavcem; odkriti s sodelavci ostanke stare naselbine; pri izdelavi načrta je imel številne sodelavce / odkrivati okupatorjeve sodelavce; sodelavci Osvobodilne fronte 2. delavec v razmerju do delovne organizacije, s katero je v določenem delovnem razmerju: iskati, pridobiti, zaposliti nove sodelavce; sodelavci radia, univerze / honorarni sodelavec; poslovni sodelavec; strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki opravlja strokovno-raziskovalna dela s svojega področja; višji strokovni sodelavec delavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; znanstveni sodelavec delavec z doktoratom, ki samostojno znanstveno raziskuje ali vodi raziskovalne skupine // oseba v razmerju do dela, zlasti tiskanega, pri katerem je udeležena: sodelavci enciklopedije; v članku je predstavil sodelavce revije; sestanek uredniškega odbora s sodelavci / sodelavci filma ♪
  22.      svíšč 2 -a m (ȋ) rastlina s posameznimi ali v socvetje združenimi, navadno modrimi zvončastimi cveti: svišč in rododendron ♦ bot. jesenski, pomladanski svišč; panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica ♪
  23.      šárec 2 -rca m (ȃ) žarg., voj. mitraljez, strojnica: streljati s šarcem; šarci in brzostrelke / mitraljez šarec ♪
  24.      tedàj  [tudi tǝd] prisl. (ȁ) I. 1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo: ne vem, kje sem bil tedaj; za hip je bil nepazljiv in prav tedaj se je zgodila nesreča; ravno tedaj, ko se je mračilo, so prišli domov / kadar kdo mnogo obljublja, tedaj bodite previdni / do tedaj se nihče ni zmenil zanjo; od tedaj je preteklo že mnogo let 2. izraža vzročno-sklepalno razmerje: nisva sprta, zakaj bi tedaj ne hodila skupaj; če ljudje ne znajo brati, kaj jim tedaj koristijo časopisi in knjige / sama si ni znala več pomagati, zaupala je tedaj svoje skrbi materi; elipt. zato vas vprašam še enkrat: kaj tedaj 3. z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: doma ga ni. Kje je tedaj; sprašujem se, kaj tedaj sploh iščeš tukaj; dobro, naj tedaj jaz vse naredim II. v vezniški rabi za izražanje a) vzročno-sklepalnega razmerja: prišla sta še dva, tedaj nas je že deset; dolgo se nismo videli, tedaj si imamo dosti povedati b) navadno v podredju pogojno-posledičnega razmerja: če je to res, tedaj bo hudo; če si moker, tedaj se preobleci / res ne veš nič? Tedaj poslušaj; konec mora rasti iz celote, tedaj šele bo povest dobra ● star. komaj sva tedaj pa tedaj spregovorila kdaj pa kdaj ♪
  25.      tísoč  -i ž (ȋ) star. tisočm: imel je dve tisoči goldinarjev / premikali so se počasi, tisoč za tisočjo ♪

   1 26 51  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA