Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

burkav (4)

1.      búrkav  -a -o prid. (ȗ) burkast: burkav človek ♪
2.      búrkavost  -i ž (ȗ) lastnost burkastega človeka: niso mu zamerili njegove burkavosti / v tej komediji se komika sprevrača v ceneno burkavost ♪
3.      razburkávati  -am nedov. (ȃ) delati razgibano, valovito: razburkavati morsko gladino // ekspr. vznemirjati, razvnemati: močna čustva ga razburkavajo ♪
4.      vzburkávati  -am nedov. (ȃ) večkrat vzburkati: veter vzburkava morsko gladino // ekspr. vznemirjati, razvnemati: strasti ga vzburkavajo ♪