Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
budalast (2)
- budálast -a -o prid. (á) ekspr. omejen, nespameten, neumen: fant je videti zelo budalast / budalo budalasto ♪
- budálo -a s (á) ekspr. omejen, neumen človek: fant je pravo budalo / kot psovka ti budalo budalasto ♪