Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

brs (26-50)



  1.      bršlínje  -a s () bršljanovo rastje: v gozdu je polno bršlinja
  2.      bršlínka  -e ž () vrtn. bršljanka: na oknu cvetijo begonije in bršlinke
  3.      bršlínov  -a -o prid. () bršljanov: bršlinovi listi
  4.      bršlján  -a m () drevju škodljiva rastlina z zimzelenimi listi: bršljan se vzpenja po deblu; zid je porasel z bršljanom; okrasiti butaro z brinjem in bršljanom
  5.      bršljánast  -a -o prid. () porasel z bršljanom: bršljanaste stene ♦ vrtn. bršljanasta pelargonija bršljanka
  6.      bršljánka  -e ž () vrtn. bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti, Pelargonium peltatum: na oknu cvetijo bršljanke
  7.      bršljánov  -a -o prid. () nanašajoč se na bršljan: bršljanovi listi / bršljanov venec
  8.      algébrski  -a -o prid. (ẹ̑) mat. nanašajoč se na algebro: algebrska enačba, funkcija / algebrsko število algébrsko prisl.: seštevati algebrsko
  9.      cinóbrski  -a -o prid. (ọ́) po barvi podoben cinobru: prebarvati pročelje hiše s cinobrsko in rumeno barvo
  10.      brski  inbrski -a -o [kratko naglašeno dǝb] prid. (ǝ̄; ẹ̄) nanašajoč se na deber: debrsko dno / debrska dolina
  11.      decêmbrski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na december: mrzel decembrski dan; decembrsko vreme / decembrska številka časopisa
  12.      bršen  -šna -o prid. (ọ́) knjiž. precej velik, precejšen: prehodila sta že dobršen del poti; prekopati dobršen kos vrta; ima dobršno mero potrpežljivosti / hodila sta že dobršno uro dobro uro bršno prisl.: dobršno dolgo čakati; dobršno pozno je že
  13.      izbŕskati  -am dov. ( ) 1. z brskanjem, razkopavanjem spraviti kaj iz česa: kokoši so izbrskale zrnje iz plev; izbrskati kaj iz pepela, trave; izbrskati izpod snega 2. s prizadevnim iskanjem priti do česa: izbrskati drobiž iz žepa; pren., ekspr. izbrskati iz pozabe, spomina // ekspr. odkriti, najti: te bomo že izbrskali
  14.      izbrskávati  -am nedov. () z brskanjem, razkopavanjem spravljati kaj iz česa: izbrskavati listje izpod snega
  15.      kalíbrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kaliber: kalibrsko merilo / kalibrski obroč
  16.      kandelábrski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kandelaber: kandelabrska svetilka / kandelabrska cestna razsvetljava
  17.      málokalíbrski  -a -o prid. (-í) šport., voj. ki ima v svoji vrsti najmanjši kaliber: malokalibrski top; malokalibrska puška; malokalibrsko orožje / prvenstvo v malokalibrskem streljanju v streljanju z malokalibrskim orožjem
  18.      nabŕskati  -am dov. ( ) z brskanjem spraviti kam: kokoši so nabrskale zemljo na stezo nabŕskan -a -o: kup nabrskanega peska ∙ nar. gorenjsko pusti ga, danes je nabrskan slabe volje, razdražljiv
  19.      novêmbrski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na november: bil je pust novembrski dan / novembrska številka revije
  20.      óbrski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na Obre: obrski napadi / obrska vojska / obrska moč velika
  21.      obŕsniti  -em dov.) nar. oplaziti, oprasniti: krogla ga je le obrsnila; veje so ga obrsnile po obrazu; obrsniti z nohtom / avtomobil je obrsnil ob ograjo ∙ ekspr. obrsnila ga je z očitajočim pogledom očitajoče ga je pogledala
  22.      obrstíti  -ím dov., obŕstil ( í) knjiž. objesti, obžreti (brste): krave so obrstile mladike obrstíti se narediti brste: drevo se je obrstilo
  23.      obŕša  -e ž () star. (drevesna) krošnja: gosta obrša
  24.      októbrski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oktober: topel oktobrski dan / oktobrska dela na vrtu ◊ zgod. oktobrska diploma; oktobrska revolucija socialistična revolucija leta 1917 v Rusiji
  25.      pobŕskati  -am dov. ( ) krajši čas brskati: kokoš je pobrskala po gnoju / pobrskati s palico po listju / pobrskati po omari, v omari; ekspr. pobrskati po seznamih poiskatiekspr. v mladosti je malo pobrskal po knjigah, pa misli, da vse ve je malo študiral; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti

   1 26 51 76 101 126 151 176 201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA