Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
bronza (2)
- bronza ipd. gl. bronsa ipd. ♪
- brónsa in brónca in brónza -e ž (ọ̑) 1. zmes laka in kovine v prahu za premazovanje predmetov, zlasti kovinskih: premazati peč s srebrno bronso; aluminijeva bronsa s srebru podobnim sijajem; bakrova bronsa z zlatu podobnim sijajem 2. zlitina bakra in drugih kovin; bron: kipci iz bronse // pog. umetniški izdelek iz te zlitine: tam je bilo veliko gobelinov in brons ♪