Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
brokaten (2)
- brokáten -tna -o prid. (ȃ) ki je iz brokata: bila je oblečena v srebrno brokatno obleko; brokatno pregrinjalo / bogato izrezljani brokatni stoli ♪
- brokátast -a -o prid. (ȃ) brokaten: brokatast plašč ♪