Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

brod (194)



  1.      bród  -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj) 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu
  2.      brodár  -ja m (á) 1. kdor kaj prevaža z brodom; brodnik: brodar jih prepelje na drugi breg / brodar rečne plovbe 2. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju: naš domači brodar Splošna plovba 3. zastar. mornar: brodarji plujejo na odprto morje
  3.      brodáriti  -im nedov.) 1. voziti brod: brodariti čez reko / brodariti po Savi 2. zastar. pluti: ladje brodarijo po morju
  4.      brodárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na brodarje ali brodarstvo: brodarsko podjetje / brodarski odsek pomorske šole; sam.: star. kapitan in brodarski sta tako odločila vodja krova
  5.      brodárstvo  -a s () 1. opravljanje brodarskega poklica: zaradi starosti je prepustil brodarstvo sinu 2. redko pomorstvo, plovba: razvoj brodarstva
  6.      bródek  -dka m (ọ̑) manjšalnica od brod: brodek odrine od brega
  7.      brôden  -dna -o prid. (ó) ki se da prebresti: tu voda ni brodna
  8.      brodét  -a m (ẹ̑) gastr. gosta juha iz več vrst rib: brodet s polento
  9.      brodíšče  -a s (í) 1. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: plitvo brodišče 2. zastar. pristanišče: ladje so zasidrane v brodišču
  10.      brodíti  bródim nedov. ( ọ́) 1. hoditi po čem ovirajočem: do kolen broditi po blatu; broditi skozi resje ∙ ekspr. menda kar brodi po denarju ga ima v preobilju; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi 2. hoditi brez cilja, brez orientacije; bloditi: broditi po svetu; broditi po travnikih in gozdovih; pren. samo dekleta mu brodijo po glavi; misel na beg mu neprestano brodi po glavi 3. premikati prste, roke v čem gostem: brodila mu je po laseh; otrok brodi z rokami po snegu / race brodijo s kljunom po vodi; broditi z žlico po juhi 4. zastar. pluti: dolga leta je brodil po morju brodèč -éča -e: s prsti brodeč po beli bradi
  11.      brodljáti  -ám nedov.) redko brbotati, brbrati: na ognjišču brodlja zelje
  12.      brodníca  -e ž (í) ženska oblika od brodnik: brodnica ga je prepeljala čez reko
  13.      brodník  -a m (í) 1. kdor kaj prevaža z brodom: brodnik prepelje potnika na drugi breg // nekdaj kdor prevaža tovore po reki: brodniki so vozili žito po Savi 2. zastar. mornar: vihar je zagnal brodnike na otok ◊ zool. četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius
  14.      brodnína  -e ž () plačilo za prevoz z brodom: plačati brodnino / odpraviti mitnino in brodnino
  15.      brodníški  -a -o prid. () nanašajoč se na brodnike: vestno opravlja svoj brodniški posel / brodniška tarifa tarifa za prevoz z brodom
  16.      brodníštvo  -a s () opravljanje brodniškega poklica: zaradi starosti je opustil brodništvo / nekdanje brodništvo na Savi
  17.      brôdnja  -e ž (ó) bredenje: reka je za brodnjo pregloboka
  18.      brodolòm  -ôma m ( ó) uničenje, potopitev ladje na morju: ladji grozi brodolom; brodolom ladje Tisa // knjiž., ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: v življenju je doživel brodolom; zakonski brodolom
  19.      brodolómec  -mca m (ọ̑) kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev
  20.      brodolómen  -mna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na brodolom: brodolomni ostanki ladje / njegov položaj je brodolomen; brodolomno življenje
  21.      brodóvje  -a s (ọ̑) ladjevje: dubrovniško brodovje; trgovsko brodovje
  22.      dobrodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) 1. ki dobro, ugodno deluje: objame ga dobrodejen hlad; dobrodejni mir gozda; pogreznil se je v dobrodejen spanec; piha dobrodejen veter / dobrodejno zdravilo 2. zastar. dobrodelen: dobrodejno društvo dobrodéjno prisl.: sprememba zraka zelo dobrodejno vpliva
  23.      dobrodéjnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost dobrodejnega: dobrodejnost morskega podnebja
  24.      dobrodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki dela dobra dela, dejanja: dobrodelne ustanove; dobrodelno društvo / prireditev v dobrodelne namene
  25.      dobrodélnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor dela dobra, človekoljubna dela: mož je velik dobrodelnik

1 26 51 76 101 126 151 176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA