Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

broščev (3)

1.      bróščev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na brošč: broščeve korenike / broščevo rdečilo ♪
2.      bròšč  bróšča m (ȍ ọ́) 1. bot., navadno v zvezi barvilni brošč rastlina z rdečim barvilom v koreniki, Rubia tinctorum: barvilni brošč daje osem odtenkov rdeče barve 2. barvilo iz broščevih korenik: barvati z broščem ♪
3.      rdečílo  -a s (í) 1. rdeče barvilo: kupiti kilogram rdečila / broščevo rdečilo; rdečilo za markacije / rdečilo se lušči 2. ličilo rdeče barve, zlasti za ustnice: naličiti, namazati se z rdečilom / rdečilo za ustnice 3. rdeče črnilo: napolniti nalivnik z rdečilom ♪