Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

brit (173)



  1.      británika  -e ž (á) nekdaj debelejša cigara, krajša od brazilke: prižgal si je zadnjo britaniko
  2.      británski  -a -o prid. () nanašajoč se na Veliko Britanijo: britansko otočje / britanski imperij; britanska industrija; nekdanje britanske kolonije; britansko veleposlaništvo
  3.      brítev  -tve tudi brítva -e ž () 1. nož za britje: britev dobro reže; brije se z britvijo; skrhana britev; oster kakor britev ∙ ekspr. je že potreben britve moral bi se briti 2. nar. zahodno žepni nož: zapreti britev
  4.      bríti  bríjem nedov., brìl in bríl (í ) 1. rezati dlake tik ob koži: brivec me brije; britev dobro brije; briti na suho; brijem se sam; briti se z aparatom; briti si brado, glavo 2. rezko pihati: sever, veter brije; burja brije okoli ušes; brezoseb. ves dan je brilo / zunaj brije mraz 3. navadno v zvezi briti norce, burke norčevati se, šaliti se: norce brije iz nas, z nami; redko brije (si) norca iz mene; briti burke, šale
  5.      brítje  -a s () glagolnik od briti: britje mu dela težave; milo za britje
  6.      brítof  -a m () nižje pog. pokopališče: dolgo so hodili po britofu / vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh
  7.      britoglávec  -vca m () knjiž., ekspr. kdor ima obrito glavo
  8.      britva  gl. britev
  9.      brítvast  -a -o prid. () podoben britvi: britvasto rezilo
  10.      brítvica  -e ž () 1. ostro rezilo za britje: tovarna izdeluje tudi britvice; priviti britvico v aparat 2. nar. zahodno žepni nožek
  11.      dobríti  -ím nedov., dobrèn ( í) nav. 3. os., star. biti všeč, ugajati: tvoj nasvet mi dobri; brezoseb.: ali vam dobri pri nas? naredi, kakor ti bo dobrilo / preprosta kmečka hrana mu je zelo dobrila prijala, dobro dela
  12.      hrabríti  -ím nedov., hrabrèn ( í) vplivati na koga, da bi bil pogumen: hrabriti vojake; hrabriti samega sebe; hrabrili so se s pesmijo / pri učenju ga je hrabrila misel na uspeh spodbujala hrabrèč -éča -e: hrabreče besede
  13.      izbríti  -bríjem dov., izbrìl in izbríl (í ) obriti s premikanjem rezila proti smeri rasti, lege dlak: najprej ga je obril, nato pa še izbril
  14.      nabrít  -a -o prid. () ekspr., navadno v povedni rabi ki zna z iznajdljivostjo, duhovitostjo presenetiti, prevarati: ta učenec je zelo nabrit; fant je preveč nabrit, da bi govoril tako nespametno / kot nagovor kaj pa spet počneš, fantalin nabriti nabríto prisl.: nabrito gledati
  15.      nabrítost  -i ž () ekspr. lastnost nabritega človeka: bil je znan po svoji nabritosti
  16.      narebríti  -ím dov., narébril ( í) narediti, da ima kaj podolgovate vzbokline, rebra: narebriti desko narebrèn -êna -o in narébren -a -o: narebrena lončena posoda
  17.      nèobrít  -a -o prid. (-) ki ni obrit: neobrit človek / neobrit obraz; neobrita brada
  18.      obríti  obríjem dov., obrìl in obríl (í ) odrezati dlake tik ob koži: brivec ga je obril in ostrigel; obriti z brivskim aparatom, britvijo; gladko obriti; danes se še ni obril; obriti si brado, brke, glavo obrít -a -o: obrit moški; obrit obraz; lepo je obrit in počesan ∙ ekspr. do golega obriti travniki pokošeni
  19.      obritína  -e ž (í) knjiž., redko obriti del kože: njegov obraz je suh s sivkastim odtenkom na obritinah
  20.      odbríti  -bríjem dov., odbrìl in odbríl (í ) z britjem odstraniti: odbriti dlake / ekspr. veter je brezi odbril vse liste
  21.      odobrítev  -tve ž () glagolnik od odobriti: odobritev dopusta / odobritev kredita / predložiti kaj v odobritev; z odobritvijo vlade ♦ jur. kazenski pregon po odobritvi // kar izraža soglasje z željo, prošnjo, da se kaj dobi, doseže: dobiti odobritev
  22.      odobríti  -ím dov., odóbril ( í) 1. izraziti soglasje s čim: večina je predlog odobrila / komisija je film odobrila; cenzura je spis odobrila / poročila o dogodku še niso odobrili za javnost // izraziti soglasje z željo, prošnjo, da se kaj dobi, doseže: odobriti komu dopust / prošnjo so mu odobrili / odobriti patent / odobriti kredit, posojilo 2. narediti, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano: odobriti učni načrt; odobriti knjigo za šolsko rabo odobrèn -êna -o: odobren s posebnim odlokom; nagrada je že odobrena
  23.      odobrítven  -a -o () pridevnik od odobritev: odobritvena listina
  24.      ohrabrítev  -tve ž () glagolnik od ohrabriti: ohrabritev ljudstva
  25.      ohrabríti  -ím dov., ohrábril ( í) narediti, da postane kdo pogumen: ohrabriti vojake; skušal jo je ohrabriti / uspeh jih je ohrabril spodbudil ohrabrèn -êna -o: nekoliko ohrabren je stopil naprej

1 26 51 76 101 126 151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA