Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
brezove (6)
- brézovec -vca m (ẹ́) nar. bič, spleten iz brezovih šib: tepsti z brezovcem; dolg in debel brezovec ♪
- brézov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba ● ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh ◊ bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las ♪
- brezovína in brézovina -e ž (í; ẹ́) brezov les: rumenkasta brezovina // redko brezove veje: vzel je nož in začel rezati brezovino ♪
- brézovje -a s (ẹ́) brezov gozd: brezovje in bukovje // brezove veje: rezati brezovje za metle ♪
- metlíčje -a s (ȋ) tanjše veje, zlasti brezove, za metle: v gozdu je narezal metličja ♪
- opárek -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo: kamilični oparek / umivati se z oparkom iz brezovega listja ♪