Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

brezobzirno (44-68)


  1.      postópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od postopati: naveličal sem se postopanja po mestu / brezobzirno postopanje s prebivalstvom ♪
  2.      povzdígnjenec  -nca m (ȋ) knjiž. kdor se iz nižjih družbenih slojev hitro, brezobzirno povzpne med višje; parveni: preziral je povzdignjence / vojni povzdignjenec vojni dobičkar ♪
  3.      povzpétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor se iz nižjih družbenih slojev hitro, brezobzirno povzpne med višje; parveni: podeželski povzpetnik je bil v svojem pohlepu neustavljiv ♪
  4.      prerívati 1 -am nedov. (í) porivati sem in tja: prerival je prazno posodo po mizi; prerivati zaboje prerívati se 1. s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: dolgo so se prerivali skozi vrata / brezobzirno se prerivati iz dvorane, mimo česa; težko se je bilo prerivati skozi gosto grmovje; prerivati se med množico / v trolejbusu so se prerivali, da je izgubil še nekaj gumbov gnetli / ekspr. voda se preriva med skalami 2. ekspr. prizadevati si dobiti kaj, priti do česa: otroci so se prerivali za bonbone // prepirati se, prerekati se: dolgo sta se prerivala, dogovorila pa se nista nič / sosedje se pogosto prerivajo zaradi poti preriváje: živali so prerivaje se in preskakujoč druga drugo silile iz hleva prerivajóč -a -e: hotela je k vratom, prerivajoč se skozi množico; prerivajoči se ljudje ♪
  5.      pripeháti  -ám [pǝh] dov. (á ȃ) nav. ekspr. s pehanjem, suvanjem spraviti kam: pripehali so ga do vrat; brezobzirno so jih pripehali iz hiše pripeháti se 1. suvaje priti skozi množico ljudi: pripehal se je do izhoda // s težavo priti: komaj so se pripehali do vrha; reševalci so se šele po nekaj urah pripehali do ponesrečenca 2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: pripehati se do bogastva, posestva ♪
  6.      prizadéti  -dénem dov., prizadêni prizadeníte (ẹ́) 1. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: njegove besede so jo prizadele; vsaka krivica, smrt ga zelo prizadene; brezobzirno, neprijetno prizadeti; ekspr. prizadeti v živo zelo / branje te pesmi ga je prizadelo vznemirilo / čustveno prizadeti // povzročiti škodo, težave: ta kazen bo prizadela vse, ne samo krivca; povodenj je prizadela zlasti kmečko prebivalstvo; raznarodovalni pritisk je najbolj prizadel mlajšo generacijo / pomagati deželam, ki jih je vojna najbolj prizadela / duhovno, materialno prizadeti 2. povzročiti poškodbe, okvare: potres je prizadel zlasti neustrezno zgrajene stavbe; bombni napad je mesto zelo prizadel / ta bolezen lahko prizadene oči, srce; paraliza jo je zelo prizadela / mraz rastline prizadene 3. povzročiti, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti: prizadeti interese, koristi koga; to bo prizadelo red in mir / kazen je prizadela njegov ponos / publ. ta ukrep je prizadel osebne dohodke zaradi tega ukrepa so se osebni dohodki znižali, zmanjšali 4. z oslabljenim pomenom narediti, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadeti komu bolečino, žalost; prizadeti sitnosti, škodo; veliko hudega jim je prizadel // izraža, da je kdo deležen tega, kar določa osebek: dosti hudega ga je prizadelo v življenju; človeštvo so prizadele nadloge / te kraje pogosto prizadene potres v teh krajih je potres pogosten 5. nedov. in dov., redko tikati se, zadevati: ta predpis nas ne prizadene ● nar. otroci ji veliko prizadenejo z njimi ima veliko dela, skrbi; ekspr. ti stroški jih niso dosti prizadeli so jih lahko poravnali; star. očeta je prizadelo zadela ga je kap; ekspr. ni bilo fanta, ki mu ne bi prizadela srca ki se ne bi zaljubil vanjo prizadéti si nedov., nar. prizadevati si: veliko si prizadene, da bi se oženil; nobeden drug si za to ni toliko prizadel prizadét -a -o 1. deležnik od prizadeti: zdravljenje prizadetega organa; njegov ponos je bil prizadet; on je najmanj prizadet pri tem; pri potresu prizadete hiše; prizadeta krivica; pomoč prizadetemu prebivalstvu 2. ki ima kako, navadno prirojeno napako, okvaro: imeti prizadetega otroka; po nesreči je ostal prizadet; duševno, telesno prizadet; slušno prizadeti otroci; prisl.: prizadeto govoriti; dogodek opisuje zelo prizadeto; sam.: prizadeti tega ni vedel; pomoč prizadetim ♪
  7.      sékati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z udarjanjem z ostrim predmetom a) delati kose, dele: ves dan so sekali drva; sekati kamenje, les, šoto; sekati meso b) delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: sekati drevje, grmovje / sekati v svojem gozdu; letos niso še nič sekali / sekati steljo, zelje c) odstranjevati: sekati veje z drevesa / upornikom so sekali glave; pren., ekspr. sekati korenine zla č) poškodovati: stroj seka blago 2. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: cesta seka reko; do nesreče je prišlo tam, kjer se sekata cesta in železnica // biti speljan, voditi čez kaj sploh: pobočje sekajo steze / nova cesta seka kmetijo na dvoje / vodna gladina seka bok ladje 3. ekspr. prekinjati določeno stanje: svetloba seka temo / ostri žvižgi so sekali tišino 4. ekspr. udarjati, tolči: sekati s palicami; orla sta se sekala s kljuni / dolge veje so ga sekale po obrazu / strele so sekale v drevesa / po tlaku sekajo okovani čevlji / s puškami so sekali po sovražniku streljali na sovražnika; pren. govornikove besede so sekale po poslušalcih 5. pog., ekspr., v zvezi z jo iti, hoditi: kam jo pa sekaš; sekati jo peš 6. pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga ne boš nehal sekati, boš kaznovan / žena mu ga seka ● ekspr. nihalo ure je grozeče sekalo udarjalo, bilo; ekspr. sekati besede, stavke izgovarjati besede, stavke z ostrimi premori; pog. z avtom sekati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. brenclji so neusmiljeno sekali pikali ◊ etn. sekati pirhe, pomaranče metati v pirhe, pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje; geom. premica seka krog; gozd. sekati na golo tako, da ne ostane nobeno drevo sékati se trgati se po pregibih: blago, svila se seka ● ekspr. zakaj se ljudje koljejo in sekajo pobijajo, morijo sékan -a -o: spregovoril je s sekanim glasom; sekana polena ♪
  8.      sesáti  -ám [sǝs in ses] nedov. (á ȃ) 1. z vlečenjem zraka vase spravljati mleko iz mlečne žleze v usta in ga požirati: otrok sesa / tele sesa (kravo) / mladič še sesa se še hrani z materinim mlekom / sesati iz stekleničke piti iz stekleničke z dudo // z vlečenjem zraka vase spravljati kaj tekočega iz česa v usta in požirati: sesati pomarančo / sesati mozgovo kost; sesal je skorjo kruha / komar sesa kri 2. imeti kaj v ustih in močno vleči zrak vase, zlasti iz navade, zadrege: otrok sesa dudo, palec / sesati pipo / živčno sesati ustnice 3. z napravo, ki vleče zrak vase, spravljati kaj kam drugam: sesati nafto, vodo / sesati zrak / črpalka sesa žito // s sesalnikom čistiti: sesati sobo dvakrat na teden / sesati prah / sesati s sesalnikom 4. ekspr. vsrkavati, vpijati: korenine sesajo vlago / telo je sesalo toploto ● pog., ekspr. ta človek mi sesa kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči ♪
  9.      skopúštvo  -a s (ȗ) ekspr. skopost: bil je znan po svojem skopuštvu / vsi so obsojali to brezobzirno skopuštvo skopuško ravnanje ♪
  10.      sòbítje  -a s (ȍ-ȋ) 1. bitje v razmerju do drugega bitja: brezobzirno ravnanje človeka s sobitji 2. knjiž. skupno bivanje, skupno življenje: navaditi mlade ljudi na sobitje ♪
  11.      sráti  sérjem nedov., sêrji serjíte (á ẹ́) vulg. 1. iztrebljati se: golobi serjejo; šel je srat za grm 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: celo noč smo ga srali; čas je že, da ga nehaš srati // delati napake: v podjetju ga nekaj serjejo; v nalogi si ga precej sral 3. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nikoli več te ne pogledam. Ne serji ga; spet ni naredil šoferskega izpita. Ne ga srati ● vulg. klamfe srati govoriti neumnosti; vulg. ne bom dovolil, da mi bodo srali na glavo da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj ♪
  12.      ščúka  -e ž (ú) 1. sladkovodna roparska riba z velikim, račjemu kljunu podobnim gobcem: loviti ščuke; krapi, postrvi in ščuke; biti hiter kot ščuka / za večerjo je bila ščuka v omaki ♦ zool. morska ščuka do 1 m dolga, v obalnem pasu živeča morska roparska riba, Sphyraena sphyraena 2. ekspr. kdor svoj (družbeni) položaj brezobzirno izrablja v svojo korist: ni se dobro zameriti ščukam / politične ščuke ♪
  13.      šíntar  -ja m (í) 1. nižje pog. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: šintar je odpeljal truplo poginulega konja / mestni šintar 2. nizko kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: k temu šintarju ne grem več, čeprav bi me zob spet začel boleti; ne bodi tak šintar ♪
  14.      tirán  -a m (ȃ) 1. zgod., pri starih Grkih mestni knez, ki vlada brez zakonskih omejitev: bil je strateg in tiran 2. ekspr. oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast; samodržec, trinog: upreti se tiranu; vladar tiran // kdor oblastno, brezobzirno vsiljuje komu svojo voljo: oče je bil tiran ♪
  15.      tiraníja  -e ž (ȋ) 1. zgod., pri starih Grkih politična ureditev, v kateri vlada mestni knez brez zakonskih omejitev: uvesti tiranijo 2. ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: osvoboditi se tiranije / fašistična tiranija; oblike politične tiranije // odnos, za katerega je značilno oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: v družini je vladala tiranija; uprl se je ženini tiraniji / duhovna tiranija ♪
  16.      tirániti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiraniti in terorizirati ♪
  17.      tiranizírati  -am nedov. (ȋ) ekspr. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiranizirati družino, podrejene ♪
  18.      tiránstvo  -a s (ȃ) ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: upirati se tiranstvu vladajočih // oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: družina je trpela zaradi očetovega tiranstva; pren. tiranstvo časa ♪
  19.      tŕska  -e stil. trskà -è ž (ŕ; ȁ ȅ) 1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri sekanju, tesanju letijo trske; podkuriti s trskami; trske in iveri / nacepiti trske; klati polena v trske; suh je kot trska / pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko, za noht iver / ekspr. razbiti vrata v trske ∙ ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele zelo; tako je potrpežljiv, da bi lahko trske na njem cepil da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. letalo je šlo v trske se je razbilo // nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati trsko; svetiti s trsko; goreča smolna trska 2. ekspr. zelo suh človek: toliko pojé, pa je taka trska ♪
  20.      trúplo  -a s (ú) 1. telo mrtvega človeka ali živali: truplo razpada, trohni; balzamirati, sežgati truplo; moško truplo / človeško, živalsko truplo / mrtvo truplo 2. star. telo: njeno truplo se je stresalo v joku; zdravo truplo ● ekspr. iti, stopati preko trupel ravnati skrajno brezobzirno; šalj. rad skrbi za svoje truplo rad dobro je in pije; ekspr. samo preko mojega trupla tega nikakor ne bom dovolil ♪
  21.      túrštvo  -a s (ú) lastnosti, značilnosti Turkov: v pesnitvi je čutiti pravo turštvo / vpliv turštva turške kulture, miselnosti ● ekspr. obsojati turštvo teh divjakov brezobzirno nasilje, ravnanje ♪
  22.      ujéda  -e ž (ẹ̄) 1. ptica z navadno ukrivljenim, ostrim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami, z manjšimi sesalci: kragulj, postovka, jastrebi in druge ujede; kričati, vreščati kot ujeda / ptica ujeda 2. ekspr. kdor komu kaj neusmiljeno, brezobzirno jemlje: ta ujeda je kmalu začela izterjevati dolgove ● redko ona je prijazna, on pa je ujeda ujedljivec ♪
  23.      usékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. pri sekanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, da ga ni usekal; pazi, da se ne usekaš; usekati se v roko; usekati se s sekiro; zelo se usekati // ekspr. raniti, poškodovati s čim ostrim: ptič ga je usekal s kljunom / modras ga je usekal pičil; pren. usekati koga z opazko, vprašanjem 2. s sekanjem narediti: usekati prehod 3. star. odsekati: usekati vejo 4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: usekati psa; usekati po glavi, za uho; usekati s palico, z roko / jezno je usekal po vratih / konj je divje usekal z nogama brcnil / zobje so usekali v prazno 5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti; udariti: usekali so iz zasede; usekati s strojnicami / usekati po sovražniku 6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: v tišino so usekali kriki, streli 7. ekspr. rezko, odločno reči: brez uvoda je usekal; brezobzirno, naravnost usekati / kaj si pa ti naredil, je usekal nazaj 8. pog., v zvezi z mimo ne zadeti bistva: usekati mimo pri oceni; v napovedi, razpravi je usekal mimo 9. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: usekati jo proti domu; usekal jo je čez gmajno ● ekspr. njegove besede so jo usekale zelo prizadele; ekspr. trobente so usekale budnico zaigrale; ekspr. strela je usekala v stolp udarila usékati se ekspr. sporeči se, spreti se: večkrat se usekata; vsak dan se s kom useka // spopasti se: študenti so se usekali s policijo ● pog. usekati se pri štetju zmotiti se usékan -a -o 1. deležnik od usekati: usekana roka ga boli 2. pog., ekspr. čudaški, neumen: lepa je res, vendar usekana / vsak je po svoje usekan 3. pog., ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima veliko željo po tem, kar izraža določilo: usekan je na delo, ples; biti usekan na meso / usekana je nanj zelo ga ima rada ♪
  24.      utírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z odstranjevanjem česa ovirajočega delati kaj: utirati gaz; s sekiro si je utiral pot skozi goščavo / reka si je sama utirala strugo 2. v zvezi utirati pot omogočati komu, da lahko kam gre, pride: utirali so mu pot skozi množico; brezobzirno si je utiral pot med ljudmi / vojakom utirajo pot minerji; avtomobil si utira pot med pešci // publ. omogočati nastop, uveljavitev: utirati pot napredku, moderni umetnosti; to spoznanje si s težavo utira pot ♪
  25.      vampírstvo  -a s (ȋ) 1. po ljudskem verovanju dejstvo, da je kdo vampir: rešiti koga vampirstva 2. slabš. brezobzirno, neusmiljeno izkoriščanje: očitati lastnikom rudnika vampirstvo / duhovno vampirstvo ♪

   1 19 44



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA