Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
breznaglasna beseda (4)
- breznaglásen -sna -o prid. (ā) lingv. ki je brez naglasa: breznaglasna beseda ♪
- enklítika -e ž (í) lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka: enklitike in proklitike // breznaglasna beseda sploh ♪
- naslónka -e ž (ọ̑) 1. lingv. breznaglasna beseda: raba naslonk // breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj: naslonke in proklitike 2. knjiž., redko naslonjalo, zlasti za roke: naslanjač z odlomljeno naslonko ♪
- proklítika -e ž (í) lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo za seboj: predlogi, vezniki in druge proklitike; enklitike in proklitike ♪