Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
brezje (25) 
- brézje -a s (ẹ̑) brezov gozd: mlado, zeleno brezje; brezje in jelševje ♪
- brezjêdrn -a -o prid. (ē) biol. ki je brez jedra: brezjedrna celica ♪
- brezbréžje -a s (ẹ̑) knjiž. kar je brezbrežno, brezmejno: širiti se v brezbrežje; hrepenel je po sinjem brezbrežju vodovja / v tem brezbrežju časa se človeška narava ni bistveno spremenila ♪
- nabréžje -a s (ẹ̑) knjiž. obrežje, obala: kopalci so ležali na nabrežju; veter je dvigal pesek na nabrežju / morsko nabrežje / nabrežje Ljubljanice breg // urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, nabrežja in mostove / Cankarjevo nabrežje ♦ navt. operativna obala ♪
- obréžje -a s (ẹ̑) svet ob reki, jezeru, morju: veter piha od obrežja; živeti na obrežju; cesta je speljana po obrežju; zaraslo obrežje; obrežje Donave // knjiž. breg, obala: usidrati se blizu obrežja; stati na obrežju; zavarovanje obrežja ♪
- pobréžje -a s (ẹ̑) knjiž. obrežje, obala: z grmovjem poraslo pobrežje / morsko pobrežje / prebivalci istrskega pobrežja / opazovati s pobrežja ribiče ♪
- pribréžje -a s (ẹ̑) svet pri reki, jezeru, morju; obrežje: sekati gozd na pribrežju / redko čepel je na skalnatem pribrežju potoka bregu ♪
- iluminírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. dekorativno, slavnostno razsvetliti: iluminirati mesto 2. um., v srednjem veku slikarsko okrasiti rokopis: iluminirati kodeks iluminíran -a -o: iluminirana knjiga; vse obrežje je bilo iluminirano ♪
- kéj 1 -a m (ẹ̑) knjiž. urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, keje in mostove ♪
- kŕšen -šna -o prid. (ȓ) star. kamnit, skalnat: kršen in gorat svet; kršno obrežje / kršna dežela ♪
- lokácija -e ž (á) 1. kraj, prostor, določen za gradnjo: dodeliti lokacijo; lokacija šole še ni natančno določena; odobritev lokacije za park, tovarno / žarg.: reševati lokacije prošnje za lokacijsko dovoljenje; izdajanje lokacij lokacijskih dovoljenj / izbrati lokacijo za snemanje filma // določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa: komisija je razpravljala o lokaciji hiše 2. postavitev, namestitev česa na določen kraj: neprimerna lokacija bolnišnice; spor zaradi lokacije stolpnic na nabrežje; prednost dolin za lokacijo velikih gospodarskih objektov / lokacija čet / lokacija novele v loške hribe 3. knjiž. kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja: grad je pomemben samo zaradi lokacije; proučevanje industrijskih in prometnih lokacij; obnovitev mesta na stari lokaciji / ugotoviti lokacijo napake; seznaniti koga s programom in lokacijo prireditev ♪
- melíti se -ím se nedov., tudi méli se (ȋ í) knjiž., redko zaradi drobljenja, krušenja usipati se, drseti: kamenje, pesek se meli s strmin / obrežje se meli ♪
- môsten tudi mósten -tna -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na most: mostni obok, steber; mostna ograja, podnica ◊ grad. mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; mostni opornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj in podpira obrežje; mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj; mostna brana mreža vzdolžnih in prečnih mostnih nosilcev; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; mostna konstrukcija sestav nosilnih elementov mostu; mostna soha pokončni del lesenega mostnega opornika; mostno krilo del mostu, ki zaključuje cestni nasip ob prvem oporniku; strojn. mostni žerjav žerjav, pri katerem se po nosilcu vozi maček; teh. mostna tehtnica tehtnica za vozila, zlasti železniška ♪
- obréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obrežje: obrežna cesta; obrežna mesta / obrežne skale; obrežno blato / obrežna ladja ♦ navt. obrežna plovba obalna plovba ♪
- odrómati -am dov. (ọ̑) 1. ekspr. odpotovati, oditi: odromati v širni svet; že nocoj bo odromal / spet je odromal k postelji ∙ evfem. marsikatera stvar je odromala k njemu marsikatero stvar je ukradel 2. knjiž. oditi k romarski cerkvi: odromal je na Brezje ♪
- prirómati -am dov. (ọ̑) 1. rel. priti k romarski cerkvi, v sveti kraj: priromati na Brezje 2. ekspr. pripotovati, priti: priromal je naravnost iz Pariza ∙ ekspr. vaše pismo je priromalo prepozno do nas prepozno smo ga dobili, prejeli ♪
- ríva -e ž (ȋ) knjiž. obrežje, obala, zlasti urejena: šla sta po rivi mimo starih bark ♪
- rómati -am nedov. in dov. (ọ̑) 1. rel. iti k romarski cerkvi, v sveti kraj: romati na Brezje, v Sveto deželo; romati z avtobusom, peš; pren., ekspr. ljudje še vedno množično romajo na pesnikov grob 2. ekspr. potovati, hoditi: romati po svetu / vsa vas je romala na semenj šla / njegov pogled je romal po domači dolini / pismo je romalo več tednov / pripovedka je romala po vsej deželi se je širila ● publ. druga nagrada za režijo je romala v Ljubljano je bila podeljena režiserju iz Ljubljane; ekspr. knjiga je romala iz rok v roke menjavala uporabnike, lastnike; ekspr. na mizo so romale steklenice izvrstnega vina so drugo za drugo prinašali; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. marsikatera knjiga je romala v ogenj je bila sežgana; evfem. marsikaj je že romalo z njim je ukradel romajóč -a -e:
romajoč iz kraja v kraj, je videl marsikaj zanimivega ♪
- sipínast -a -o prid. (í) poln sipin: sipinasto obrežje ♪
- tŕs -a m (ȓ) 1. močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsi poraslo obrežje; pred njim trepeta kot trs / sekati trs v močvirju // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: zvezati trse / nekdaj pisati s trsom 2. posamezna rastlina (vinske) trte: trs odžene, rodi; obrezati, okopati, saditi trse; jalovi, rodni trsi; razdalje med trsi ◊ agr. matični trs; sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. papirusov trs ♪
- tŕst -a m (ȓ) močvirska ali vodna rastlina z visokim, tankim, votlim steblom: s trsti poraslo obrežje; trepetati, zibati se kot trst // odrezano, odlomljeno steblo te rastline: narediti opaž iz trstov ◊ agr. sladkorni trst tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; bot. indijski trst bambus; navadni trst do štiri metre visoka močvirska ali vodna trava z rjavimi klaski v socvetju, Phragmites australis ♪
- trstíčje -a s (ȋ) več trstik, trstike: žeti trstičje; s trstičjem poraslo obrežje / skrivati se v trstičju / goščave in trstičja s trstikami porasel svet // odrezana, odlomljena stebla trstik: stol iz trstičja ♪
- trstíkast -a -o prid. (í) 1. podoben trstiki: trstikasta bilka ♦ bot. trstikasta bilnica visoka, groba trava vlažnih travnikov, Festuca arundinacea 2. porasel s trstikami: trstikasto obrežje ♪
- zazídati tudi zazidáti -am dov. (í á í) 1. z zidanjem narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: pri obnovi so zazidali vse line; zazidati okno, vrata / zazidati odprtine pod streho // z zidanjem narediti, da je kaj zaprto, nedostopno: zazidati celico, stolp / z visokim zidom so dvorišče skoraj povsem zazidali // z zidanjem narediti a) da kaj ni dostopno: zazidati zaklad / zazidati dragocenosti v steno b) nekdaj da kdo mora ostati, kjer je: za kazen so ga živega zazidali / zazidati koga v stolp 2. z zidanjem stavb zapolniti prostor: zazidati vrzel med hišami / ni dovolil, da bi zazidali njive in travnik; zazidati obrežje s turističnimi objekti // ekspr. z zidanjem stavb porabiti, zapraviti: zazidati veliko denarja / vse svoje prihranke je zazidal v hišo 3. z zidanjem, s postavitvijo zidu onemogočiti: zazidati komu dovoz / zazidati komu razgled,
svetlobo ● publ. zazidati novo naselje sezidati, zgraditi; redko zazidati kam spominsko ploščo vzidati zazídan -a -o: zazidano okno; polovica zemljišča je že zazidana ♪
- žalújka -e ž (ȗ) 1. vrtn. rastlina, katere veje, mladike se pri rasti usmerjajo navzdol; povešavka: to drevo je žalujka / breza žalujka 2. v zvezi vrba žalujka okrasno drevo z visečimi vejami: vrba žalujka je povešala veje do vodne gladine; obrežje z vrbami žalujkami ♪