Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

brentar (1)

1.      bréntar  -ja m (ẹ̑) kdor nosi brento; brentač: vinograd je bil poln brentarjev // redko izdelovalec brent ♪