Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

brenta (8)


  1.      brénta  -e ž (ẹ̑) visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko // slabš. debela ženska: kakšna brenta je! ♪
  2.      brentáč  -a m (á) 1. kdor nosi brento: brentača sta odnašala grozdje 2. nar. zahodno manjša brenta: stresel je grozdje iz brentača v brento ♪
  3.      brentáča  -e ž (á) zastar. brenta: kadi, sodi, brentače ♪
  4.      bréntar  -ja m (ẹ̑) kdor nosi brento; brentač: vinograd je bil poln brentarjev // redko izdelovalec brent ♪
  5.      bréntica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od brenta: nositi v brentici ♪
  6.      púta 2 -e ž (ú) nar. vzhodno brenta: oprtati si puto; puta, polna grozdja ♪
  7.      pútar  -ja m (ȗ) nar. vzhodno brentač: putarji so odnašali grozdje ♪
  8.      trgáč  -a m (á) kdor trga grozdje ob trgatvi: najeti trgače; pesem trgačev; trgači in brentači ♦ lov. pes, ki z zobmi trga najdeno ustreljeno divjad; vet. močen podočnik pri zvereh; derač ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA