Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

brc (99)

1.      bŕc  -a m (ȓ) redko brca: brc v nogo ♪
2.      bŕca  -e ž (ȓ) sunek, udarec z nogo: dati, dobiti brco; krepka brca; pren., ekspr. to je bila zanj moralna brca; vseh brc ne bomo mirno sprejeli ∙ pog., ekspr. po dvajsetih letih dela so mu dali brco so ga odpustili, odslovili (iz službe) ♪
3.      bŕcanje  -a s (r̄) glagolnik od brcati: vse brcanje in pretepanje ni pomagalo ♪
4.      bŕcati  -am nedov. (r̄) 1. suvati, udarjati z nogo: zbegana konja sta brcala; besno je brcal v vrata / dojenček brca ∙ ne kupuj tega konja, ker brca rad napada z nogami; pog. brcati žogo igrati nogomet 2. odstranjevati kaj s suvanjem noge: brcati kamenje s poti ♪
5.      brcljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo brcati: dete brclja / v zadregi je gledala v tla in brcljala v stol ♪
6.      bŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne 2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata // pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe ♪
7.      brčánje  -a s (ȃ) glagolnik od brčati: brčanje bobnov / enakomerno brčanje kolovrata ♪
8.      brčáti  -ím nedov. (á í) dajati tresoč se glas: bobni brčijo / star. voda je začela brčati brbotati, bobljati ♪
9.      bŕčica  -e ž (ȓ) 1. nav. mn. majhen brk: pustil si je brčice; nosi kratke črne brčice 2. daljša dlaka nad gobcem živali: miška z dolgimi brčicami ♪
10.      bŕčkati  -am nedov. (ȓ) redko brskati, stikati, šariti: brčkati po predalu ♪
11.      dobrcì  -èv in dóbrci -ev m mn. (ȉ ȅ; ọ̄) nar. dolenjsko ošpice: otrok ima dobrce ♪
12.      dobrčàv  -áva -o prid. (ȁ á) nanašajoč se na dobrce: dobrčav otrok / dobrčav izpuščaj ♪
13.      izbŕcati  -am dov. (r̄) spraviti kaj s sunki noge iz česa: izbrcati kamenčke iz jame / stražniki so izbrcali jetnike iz celic ♪
14.      kébrček  -čka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od keber: na drevju je polno kebrčkov 2. ekspr. ljubka, mikavna ženska: njegovo dekle je pa res kebrček ♪
15.      obŕcati  -am dov. (r̄) večkrat suniti, udariti z nogo: podrli so ga na tla in obrcali; iz jeze je obrcal psa obŕcan -a -o: ležal je na tleh obrcan in oklofutan ♪
16.      odbŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) s sunkom noge spraviti z določenega mesta: jezno je odbrcnil čevlje; odbrcnila je odejo in vstala / odbrcniti vrata ♪
17.      pobŕcati  -am dov. (r̄) krajši čas brcati: ranjena žival je še pobrcala in poginila ♪
18.      pobrcávati  -am nedov. (ȃ) 1. v presledkih brcati: konja sta začela pobrcavati; jezno pobrcavati 2. nar. primorsko grdo, neprimerno ravnati s kom: zgrozil se je, ko je opazil, kako pobrcavajo s fantom ♪
19.      razbŕcati  -am dov. (r̄) 1. z brcanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: v jezi je razbrcal čevlje po predsobi; v spanju razbrcati odejo 2. nar. vzhodno raztrositi: razbrcati gnoj, seno razbŕcati se ekspr. razodeti se, razkriti se: otrok se je ponoči razbrcal ♪
20.      rêbrce  -a s, mn. rêbrca in rébrca (ē) nav. ekspr. manjšalnica od rebro: zlomiti ptici rebrce / kupiti, obirati rebrca / prekajena svinjska rebrca s kislim zeljem / površina s komaj vidnimi rebrci / rebrce čokolade ◊ zool. zgornji strženasti del tulca ptičjega peresa ♪
21.      rêbrčast  in rébrčast -a -o prid. (é; ẹ́) ki ima podolgovate vzboklinice, rebra: krilo iz rebrčastega blaga ♪
22.      srébrc  -a m (ẹ̑) vet. žival s srebrnkasto dlako, zlasti kunec: gojiti srebrce in činčile ♪
23.      stèbrc  -a [tǝb] m (ǝ̄) knjiž. stebriček: stebrc ograje ◊ zool. podolgovata slušna koščica v srednjem ušesu ptičev, plazilcev in dvoživk ♪
24.      zabŕcati  -am dov. (r̄) večkrat suniti, udariti z nogo: otrok je veselo zabrcal / zabrcati z nogami ♪
25.      zabrčáti  -ím dov. (á í) dati tresoč se glas: bobni so tiho zabrčali ♪

1 26 51 76