Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

brahikefalen (2)

1.      brahikefálen  -lna -o prid. (ȃ) antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav, okrogloglav: brahikefalni tip človeka / brahikefalna lobanja ♪
2.      brahi...  prvi del zloženk nanašajoč se na kratkost, kračino: brahikefalen; brahilogija ♪