Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

borilec (3)

1.      borílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) 1. star. borec, vojak, bojevnik: borilca je zadela krogla / borilec za narod 2. šport. tekmovalec v boksu, rokoborbi, sabljanju: borilec v ringu ♪
2.      prvoborílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) star. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborilec za narodno svobodo ♪
3.      gladiátor  -ja m (ȃ) pri starih Rimljanih borilec z nasprotnikom ali z divjimi zvermi pri javnih igrah: nekaj sužnjev so odbrali za gladiatorje; boj gladiatorjev ♪