Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
bori (523)
- bóri -a -o prid. (ọ̄) 1. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: preživlja se z boro plačo / še borega stola ne vzdignem, tako sem slab // star. usmiljenja, pomilovanja vreden; ubog: toča je zelo prizadela bore kmete 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: le še borih pet dni mu je ostalo za učenje ♪
- borílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) 1. star. borec, vojak, bojevnik: borilca je zadela krogla / borilec za narod 2. šport. tekmovalec v boksu, rokoborbi, sabljanju: borilec v ringu ♪
- borílen -lna -o prid. (ȋ) šport. nanašajoč se na boks, rokoborbo, sabljanje: borilni športi; borilne vaje ♪
- borílka -e [lk in u̯k] ž (ȋ) star. borka, bojevnica: hrabre borilke / borilka za ženske pravice ♪
- borílnica -e ž (ȋ) knjiž. prostor za vaje v sabljanju, boksu, rokoborbi: mnogo časa je prebil v borilnici ♪
- borílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na borilce ali borilne športe: borilska oprema; borilska pravila ♪
- boríšče -a s (í) 1. tekmovalni prostor za boks, rokoborbo, sabljanje: boksarsko borišče; navijači okrog borišča 2. star. bojišče: mnogo jih je padlo na borišču ♪
- borítelj -a m (ȋ) zastar. borec, vojak, bojevnik: umiranje boriteljev / boritelj za resnico ♪
- boríti se -ím se nedov. (ȋ í) 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom; junaško se je boril; bataljon se je boril do zadnjega moža; boriti se na nož, na življenje in smrt; boril se je kakor lev; pren. boriti se zoper obup; boriti se sam s seboj; boriti se s težavami; več ur se je boril z valovi 2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto; boriti se za kruh, za obstoj, za pravice; bori se, da bi obdržal svoj položaj // v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem 3. ekspr. težko hoditi skozi kaj
ovirajočega: boriti se skozi zamete ● šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno borèč se -éča -e: boreč se za enakopravnost; boreče se države ♪
- cibórij -a m (ọ́) rel. kelih s pokrovom za posvečene hostije: zlati ciborij ◊ um. streha nad oltarji, nad kipi; baldahin ♪
- doboríti se -ím se dov., dobóril se (ȋ í) knjiž. 1. z bojem priti do česa, doseči kaj: doboriti se do enakopravnosti; doboriti se na položaj 2. redko končati boj: doborila sem se ♪
- izboríti -ím dov., izbóril (ȋ í) publ. izbojevati: izboriti svobodo, zmago / izboriti pravico; izboriti si dovoljenje / ekspedicija si je morala izboriti pot skozi gorato deželo ♪
- oborína -e ž (í) 1. kem. snov, ki se pri obarjanju izloči iz raztopine: pri mešanju raztopine aluminijevega nitrata in natrijevega hidroksida se izloči bela oborina aluminijev hidroksid 2. knjiž. usedlina, gošča: pri kuhanju oborina masla porumeni ♪
- oboríti -ím dov., obóril (ȋ í) kem. s kemičnimi reakcijami izločiti iz raztopine v obliki trdnih ali tekočih delcev: s segrevanjem oboriti karbonate iz vode ♪
- preboríti se -ím se dov., prebóril se (ȋ í) redko prebiti se: preboriti se skozi zamete / preboriti se skozi težave / preboriti se do lastnega pesniškega jezika ♪
- priboríti -ím dov., pribóril (ȋ í) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: priborili so nam svobodo, zmago; priboriti si mir z orožjem 2. s prizadevanjem priti do česa: priboriti enakopravnost slovenskemu jeziku; priboriti premoženje za otroke; priboriti se do spoznanja; priboriti si pravico, priznanje, ugled priborjèn -êna -o: težko priborjena svoboda ♪
- prvoborílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) star. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborilec za narodno svobodo ♪
- prvoborítelj -a m (ȋ) zastar. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoboritelj za mir, svobodo / prvoboritelji splošne volilne pravice ♪
- prvoboríteljica -e ž (ȋ) ženska oblika od prvoboritelj: prvoboriteljica za enakopravnost žensk / stranka je bila prvoboriteljica za zahteve delavskega razreda ♪
- razborít -a -o prid., razborítejši (ȋ) 1. ekspr. nagel, vročekrven: ta človek je preveč razborit / odpusti mu, je v razboritih letih // zelo živahen, nemiren: danes so otroci preveč razboriti / razborita domišljija 2. zastar. bistroumen, pameten: župan je bil izobražen in razborit ♪
- razborítež -a m (ȋ) ekspr. zelo živahen, nemiren človek: le s težavo je mirila male razboriteže ♪
- razborítost -i ž (ȋ) 1. ekspr. naglost, vročekrvnost: zaradi svoje razboritosti med sodelavci ni bil priljubljen // živahnost, nemirnost: razboritost otrok jo je izčrpavala 2. zastar. bistroumnost, pametnost: ponosen je na sinovo razboritost ♪
- srborít -a -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki se hitro razjezi, stepe: srboriti fantje / srborito obračunavanje srboríto prisl.: srborito gledati ♪
- srborítež -a m (ȋ) ekspr. kdor se hitro razjezi, stepe: pomiriti srboriteže ♪
- srborítiti -im nedov. (í ȋ) ekspr. z besedami, dejanji kazati srboritost: razgrajal je in srboritil ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226