Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bonvivan (2)

1.      bonviván  in bonvivánt -a [-an] m (ȃ) knjiž. kdor (rad) dobro, uživaško, brezskrbno živi, dobroživec: rafiniran bonvivan ♪
2.      bonvivánski  in bonvivántski -a -o [-ans-] prid. (ȃ) nanašajoč se na bonvivane: bonvivansko življenje / bonvivanski lepotec ♪