Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
bolj (2330) 
- bôlj prisl., nàjbolj (ȍ) 1. stopnjuje a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati;
to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da 2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi ∙ bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno 3. izraža sorazmernost
dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela); Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec) ♪
- bolj prisl. 1. primerja istovrstne stavčne člene med seboj: pijanci so se bolj drli ko peli; postarale so ga bolj izkušnje kakor leta; govori bolj sebi kakor drugim; pravi bolj za šalo ko zares / tam imajo bolj vole, konji so redki ∙ vrnil se je bolj mrtev ko živ zelo utrujen, izmučen 2. omejuje pomen pridevnika, prislova ali prislovne zveze: ljudje so bolj majhni; to je bolj slab gospodar; postave je bolj očetove; denarja je bolj malo; mož je že bolj v letih; bolj po starem je oblečen ♪
- boljár -ja m (ā) zastar. bojar: moskovski boljarji ♪
- bóljka in bôljka -e ž (ọ́; ó) bot., v zvezi dišeča boljka trava, ki posušena prijetno diši, Anthoxanthum odoratum ♪
- bóljšanje -a s (ọ̑) glagolnik od boljšati se: boljšanje bolezni ♪
- bóljšati se -am se nedov. (ọ̑) postajati boljši: vreme se boljša / bolezen se mu boljša bóljšati redko izboljševati: boljšati ceste ♪
- boljševík -a m (ȋ) 1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike // ekspr. komunist sploh 2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec, upornik: pusti jih, to so sami boljševiki ♪
- boljševístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na boljševike ali boljševizem: boljševistični tovariši; boljševistična ideologija ♪
- boljševíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na boljševike ali boljševizem: boljševiška partija; boljševiška revolucija / boljševiška ideologija ♪
- boljševizácija -e ž (á) prilagajanje boljševiški ideologiji: boljševizacija partije ♪
- boljševízem -zma m (ȋ) teorija, strategija in taktika leninizma: širiti boljševizem; ruski boljševizem ♪
- boljševizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati boljševiški ideologiji: boljševizirati partijo; Rusija se je boljševizirala / časopisi so se postopoma boljševizirali ♪
- bóljši -a -e prid. (ọ̑) 1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste // namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo 3. ekspr. družbeno, družabno višje
stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine ● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čimprej bólje in bóljše prisl.: bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti ● zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo bóljši -a -e sam.: natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše; prim. dober ♪
- čimbòlj in čím bòlj in čim bòlj prisl. (ȍ; ȋ-ȍ) kar se da (veliko), kar najbolj: čimbolj se mu približaj! trudi se, da bi bil čimbolj prisrčen ♪
- izbóljšanje tudi zbóljšanje -a s (ọ̑) glagolnik od izboljšati: izboljšanje higienskih razmer / izboljšanje vremena / izboljšanje hrane z dodatki; izboljšanje zemljišč z namakanjem / kolektivno delo je vplivalo na izboljšanje otrokovega značaja / izboljšanje plače ♪
- izbóljšati -am in zbóljšati -am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kaj postane boljše: izboljšati cesto / izboljšati organizacijo dela; delovne, življenjske razmere so se izboljšale; izboljšati si gmotni položaj / vreme se bo izboljšalo / bolezen se je izboljšala 2. z dodajanjem česa povzročiti, da se poveča kakovost: izboljšati jed z dodatki / izboljšati kakovost izdelkov / izboljšati zemljišče z namakanjem, osuševanjem / izboljšati pisalni stroj izpopolniti // povzročiti, da kdo pridobi pozitivne lastnosti: nova družba ga je izboljšala / kolektivno delo je izboljšalo otrokov značaj 3. (količinsko) povečati: v tovarni so izboljšali proizvodnost za deset odstotkov; plače so se izboljšale ◊ šol. izboljšati učni uspeh doseči boljše ocene; šport. izboljšati čas preseči zadnji, najboljši rezultat pri hitrostnem športu; izboljšati rekord preseči dosedanji rekord izbóljšan in zbóljšan -a -o: izboljšani odnosi; izboljšana metoda zdravljenja ♪
- izboljšáva tudi zboljšáva -e ž (ȃ) glagolnik od izboljšati: izboljšava delovnih razmer; izboljšava telefonskih zvez // kar je izboljšano: potrebne so še majhne izboljšave teksta / tehnične izboljšave pri strojih ◊ agr. izboljšava tal, zemlje povečanje rodovitnosti s tehničnimi postopki, z biološkimi, kemičnimi sredstvi ♪
- izboljšávanje in zboljšávanje -a s (ȃ) izboljševanje: izboljšavanje cest / izboljšavanje življenjskih razmer / izboljšavanje kakovosti izdelkov ♪
- izboljšávati -am in zboljšávati -am nedov. (ȃ) izboljševati: izboljšavati delovne razmere ♪
- izbóljšek -ška m (ọ̑) 1. redko izboljšava: tehnični izboljšek 2. star. priboljšek: z izboljški ga je pridobila ♪
- izboljševálec tudi zboljševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj izboljšuje: izboljševalec delovnega postopka ♪
- izboljševálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se izboljšuje: izboljševalna naprava; izboljševalna dela / izboljševalni predlogi ♪
- izboljševánje in zboljševánje -a s (ȃ) glagolnik od izboljševati: izboljševanje cest / izboljševanje delovnih razmer / izboljševanje kakovosti / izboljševanje standarda ♪
- izboljševáti -újem tudi zboljševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da kaj postane boljše: izboljševati ceste / izboljševati gmotni položaj; razmere se izboljšujejo / vreme se izboljšuje 2. z dodajanjem česa povzročati, da se poveča kakovost: izboljševati jed z dodatki / izboljševati zemljo z gnojili, zemljišča z osuševanjem / izboljševati konstrukcijo avtomobilov izpopolnjevati 3. (količinsko) večati: uredništvo iz leta v leto izboljšuje izbor knjig; plače se izboljšujejo ♪
- izboljšljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da izboljšati: izdelki so izboljšljivi ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
