Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
bolj (31-55)
- pobóljšati -am dov. (ọ̑) 1. povzročiti, da kdo pridobi boljše lastnosti: nova družba ga je poboljšala; tega človeka ni mogoče poboljšati; sklenila sta se poboljšati 2. izboljšati: poboljšati življenjske razmere / poboljšati kakovost izdelkov ● žarg., šol. učenec se je poboljšal v fiziki ima boljše ocene pobóljšan -a -o: poboljšani kaznjenci; poboljšani odnosi ♪
- pobóljšek -ška m (ọ̑) 1. star. priboljšek: s poboljški ga je pridobivala zase / za poboljšek mu je poslala kos potice 2. zastar. izboljšanje, izboljšava: doseči poboljšek in napredek; dihanje je kazalo na poboljšek ♪
- poboljševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poboljšuje: poboljševalec ljudi ♪
- poboljševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poboljševanje: poboljševalni namen vzgoje ● pog. vzgojni poboljševalni dom prevzgojni dom; pog. poboljševalni zavod vzgojni zavod ◊ jur. kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti ♪
- poboljševálnica -e ž (ȃ) jur., do 1930 zavod za mladoletne prestopnike: biti v poboljševalnici ● pog. če boš tak, te bomo dali v poboljševalnico v prevzgojni dom ♪
- poboljševánje -a s (ȃ) glagolnik od poboljševati: poboljševanje mladoletnikov / poboljševanje delovnih razmer ♪
- poboljševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati, da kdo pridobiva boljše lastnosti: poboljševati ljudi; ekspr. gore nas poboljšujejo / poboljševati otrokov značaj 2. izboljševati: poboljševati gospodarstvo; razmere se poboljšujejo ♪
- poboljšljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da poboljšati: poboljšljiv obsojenec / nekateri ljudje niso poboljšljivi ♪
- pribóljšati -am dov. (ọ̑) nar. 1. izboljšati, povečati: priboljšali so mu podporo 2. dati priboljšek, priboljške: mama mu je rada kaj priboljšala ♪
- pribóljšek -ška m (ọ̑) 1. boljša jed, boljše jedi, ki se dodajajo k običajni hrani: odreči se priboljšku; biti potreben priboljška / imeti, privoščiti si kaj za priboljšek / priboljšek v hrani // boljša jed, pecivo: skrivaj je dobival priboljške; mati mu je k vojakom poslala razne priboljške 2. jur. dodatna dajatev izročevalcu posestva, navadno v obliki denarja, pridelkov: izgovoriti si priboljšek; denarni priboljšek ♪
- prótiboljševíški -a -o prid. (ọ̑-ȋ) v začetku 20. stoletja ki je proti boljševizmu: protiboljševiške akcije ♪
- sóbolj in sobólj -a m (ọ̄; ọ̑) kuna, ki živi zlasti v Sibiriji in daje dragoceno krzno: loviti sobolje; krzno sobolja / sibirski sobolj // pog. sobolje krzno, soboljevina: ovratnik iz sobolja ♪
- soboljevína -e ž (í) sobolje krzno: plašč, obšit s soboljevino; astrahan in soboljevina / prišel je ogrnjen s soboljevino ♪
- sobólji -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na sobolje: sobolje krzno / sobolja kučma / knjiž., ekspr. imeti sobolje obrvi goste, temne ♪
- soboljína -e ž (í) redko soboljevina: čepica iz soboljine ♪
- svetobólje -a s (ọ̑) nazor, ki izraža bolečino, žalost zaradi neskladja med idealom in resničnostjo, hotenjem in dosegljivostjo tega: svetobolje v Stritarjevih delih / predajati se mladostniškemu svetobolju ♪
- tembòlj in tém bòlj in tèm bòlj in tem bòlj prisl. (ȍ; ẹ̑-ȍ; ȅ-ȍ; ȍ) toliko bolj: zaradi tega smo pomoči tembolj veseli / v vezniški rabi z nemščino se niso mogli pohvaliti, tembolj pa z latinščino ♪
- zboljšati ipd. gl. izboljšati ipd. ♪
- adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti ♪
- adépt -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole 2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti ♪
- afélij -a m (ẹ́) astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje ♪
- agitátorka -e ž (ȃ) ženska, ki agitira: bila je najboljša agitatorka za ljudsko posojilo ♪
- ágromeliorácija -e ž (ȃ-á) tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč: zagotoviti sredstva za agromelioracijo ♪
- aktív -a m (ȋ) 1. najbolj delavna skupina v organizaciji: ustanoviti aktiv; mladinski aktiv na šoli 2. delovna skupina: aktiv mladih zadružnikov; strokovni aktiv slavistov // žarg. sestanek te skupine: o tem smo že razpravljali na aktivu ♪
- áktovka 1 -e ž (ā) torba za spise, knjige, navadno usnjena: vzeti zvezek iz aktovke; usnjena aktovka; aktovka na zadrgo; dijak z aktovko v roki, pod pazduho / diplomatska aktovka boljša, velika ♪
1 6 31 56 81 106 131 156 181 206