Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bol (51-75)


  1.      boljševízem  -zma m (ȋ) teorija, strategija in taktika leninizma: širiti boljševizem; ruski boljševizem ♪
  2.      boljševizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prilagajati boljševiški ideologiji: boljševizirati partijo; Rusija se je boljševizirala / časopisi so se postopoma boljševizirali ♪
  3.      bóljši  -a -e prid. (ọ̑) 1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste // namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo 3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine ● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čimprej bólje in bóljše prisl.: bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti ● zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo bóljši -a -e sam.: natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše; prim. dober ♪
  4.      bollandíst  -a [-ola-] m (ȋ) v Franciji in Belgiji član skupine jezuitov, ki se ukvarja s pisanjem življenjepisov svetnikov ♪
  5.      bólnica  -e ž (ọ̑) zavod za zdravljenje bolnikov: odpeljali so ga v bolnico; ležati v bolnici; otroška, vojaška bolnica; bolnica za duševne bolezni / partizanska bolnica zasilna bolnica na skritem kraju ♪
  6.      bolníca  -e [u̯n] ž (í) bolna ženska: bolnica se hitro popravlja; pogledati k bolnici ♪
  7.      bólničar  -ja m (ọ̑) kdor poklicno streže bolnikom: zaposlen je kot bolničar; obratni bolničar / vojni bolničar ♪
  8.      bólničarka  -e ž (ọ̑) ženska, ki poklicno streže bolnikom: izurjena bolničarka; šola za bolničarke / partizanska bolničarka ♪
  9.      bólničarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bolničarje: bolničarski poklic / bolničarski tečaj; bolničarska šola ♪
  10.      bolníček  -čka [u̯n] m (ȋ) ljubk. bolan otrok: bolniček potrebuje svežega zraka ♪
  11.      bólničen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bólnico: bolnični oddelki / bolnično zdravljenje raka ♪
  12.      bolníčin  -a -o [u̯n] (ȋ) svojilni pridevnik od bolníca: bolničin srčni utrip; težko bolničino stanje ♪
  13.      bolník  -a [u̯n] m (í) bolan človek: bolnik blede, hujša; bolnik že dolgo leži; bolniku je nekoliko odleglo; osamiti, preiskati bolnika; duševni, očesni, srčni, tuberkulozni bolnik; kroničen bolnik; bolnik z vročino; tečaj za nego bolnikov / to je težek bolnik zelo bolan ♦ med. afebrilni bolnik ♪
  14.      bolníkov  -a -o [u̯n] (í) svojilni pridevnik od bolnik: bolnikova soba; bolnikovo razpoloženje ♪
  15.      bolníški  -a -o [u̯n tudi ln] prid. (ȋ) nanašajoč se na bolnike: bolniška postelja, soba / bolniška strežnica / ima bolniški dopust / bolniška blagajna v stari Jugoslaviji ustanova za bolniško zavarovanje; sam., pog.: zdravnik ga noče dati na, v bolniško; iti v bolniško na bolniški dopust ♪
  16.      bolníšnica  -e [u̯n] ž (ȋ) zavod za zdravljenje bolnikov: bolnišnica sprejema vsak dan; odpeljali ga bodo v bolnišnico; otroška, splošna bolnišnica; klinične bolnišnice; bolnišnica za duševne bolezni / veterinarska bolnišnica ♪
  17.      bolníšničen  -čna -o [u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na bolnišnico: bolnišnične stavbe / bolnišnični zdravnik ♪
  18.      bolníšniški  -a -o [u̯n] (ȋ) pridevnik od bolnišnica: bolnišniški park ♪
  19.      bolnoglàv  in bolnogláv -áva -o [u̯n] prid. (ȁ á; ȃ) zastar. ki ga boli glava: fant je zmeraj bolnoglav ♪
  20.      bólnost  -i [u̯n] ž (ọ́) knjiž., redko lastnost bolnega: bolnost rasti ∙ ekspr. sanjariti do bolnosti zelo, pretirano ♪
  21.      bolométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje svetlobe na osnovi odvisnosti električnega upora od temperature ♪
  22.      bolónjec  -jca m (ọ̑) majhen sobni pes s kratkim gobcem in z dolgo, gosto dlako ♪
  23.      bolónjski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Bologno: bolonjska univerza / bolonjski psiček bolonjec ♪
  24.      bolovánje  -a s (ȃ) glagolnik od bolovati: namišljeno bolovanje / biti na bolovanju na bolezenskem dopustu ♪
  25.      bolováti  -újem nedov. (á ȗ) nižje pog. biti bolan, bolehati: bolovati za revmo / že dva meseca boluje je na bolezenskem dopustu ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA