Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bol (4.271-4.295)


  1.      selekcíjski  tudi selékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na selekcijo: selekcijski postopek; kritično selekcijsko merilo / selekcijska komisija festivala / selekcijska teorija teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem ♦ agr. selekcijska postaja postaja za načrtno odbiranje najboljših rastlin, živali za vzgojo novih vrst, pasem; vet. selekcijska reja ♪
  2.      selekcionírati  -am nedov. in dov. (ȋ) izločati iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbirati, odbirati: selekcionirati študijske programe; v uredništvu rokopise selekcionirajo; mehanično, sistematično selekcionirati / selekcionirati predavatelje, tekmovalce / ta šola učence zelo selekcionira ♦ agr., vet. selekcionirati prašiče; selekcionirati seme za vzgojo boljše sorte selekcioníran -a -o: selekcionirana skupina; selekcionirana sadna vrsta; selekcionirano seme ♪
  3.      seléktor  -ja m (ẹ́) kdor izbira, odbira; izbiralec, odbiralec: selektor filmov; mnenje selektorjev o novih gledaliških predstavah / ta šola je temeljit selektor // šport. kdor izbira, odbira najboljše igralce, tekmovalce za tekmovanje: določiti selektorja; selektor jugoslovanske nogometne reprezentance ◊ agr. stroj ali priprava za odbiranje semena ♪
  4.      semiologíja  -e ž (ȋ) veda o znakih: razprave s področja semiologije / semiologija filma ♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih ♪
  5.      semiótika  -e ž (ọ́) veda o znakih: semiotika in teorija informacije ♦ med. nauk o bolezenskih znamenjih ♪
  6.      sénca  -e ž (ẹ̑) 1. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom: senca nastane, se premika; njegova senca je padala na steno; luč povzroča, ekspr. meče sence; izrazita, ostra senca; temna senca oblaka; sence tovarniških dimnikov, hiš / ekspr. igra svetlobe in sence // ed. del, predel, kamor svetloba prihaja samo posredno: sence je ob cesti dovolj; stopiti iz sence; postaviti mizo v senco; delati, ležati v senci; dobrodejna hladna senca; gosta senca dreves / temperatura zraka v senci / drevesa dajejo dovolj sence 2. temnejše mesto na fotografiji, sliki: na posnetku so sence preveč ostre; razporeditev svetlobe in senc na sliki 3. ekspr. nejasno, v obrisih vidna postava: za šipo se je prikazala senca; črne sence so se potikale okrog; videla je senco za seboj, zato je še pospešila korak 4. rad. območje, v katerem je zaradi ovire sprejem elektromagnetnih valov, zlasti televizijskih, oslabljen: sprejemnik je v elektromagnetni senci; novi pretvornik posreduje signal v televizijsko senco / radarska senca 5. knjiž. kar kaže, izraža neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: v njegovem pogledu je bila senca; obraz ji je spreletela senca; ni opazil sence v njenih očeh / z oslabljenim pomenom senca otožnosti mu je ležala na obrazu 6. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina, množina: to je vzbudilo v njej senco dvoma; pokazal ni niti sence strahu; šalo mu je vrnil brez sence zlobe / ne prenese niti sence kritike 7. ekspr., v povedni rabi kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu: njegova prva dela so le senca poznejših; reprodukcija je le senca originala ● knjiž. na družino je legla senca postala je zaskrbljena, žalostna; knjiž. na njeni vesti ni ležala nobena senca ni storila nobenega slabega, ničvrednega dejanja; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pog. ne delaj mi sence umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. ti dogodki mečejo senco nanj ga kažejo slabšega, kot je; ekspr. razpršila sta sence, ki so ležale med njima pojasnila nesporazume, razrešila spore; ekspr. stopil je iz sence postal je opažen, pomemben; ekspr. biti, ostati, živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; imela je črne sence pod očmi modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. grozeča senca vojne nevarnost; ekspr. prepirati se za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari; srebrne sence na vekah oči polepšajo na veke naneseno ličilo srebrne barve; ekspr. zdaj je le še senca samega sebe zelo se je (telesno, duševno) spremenil; vznes. oditi v kraljestvo senc umreti; žarg., polit. vlada v senci v meščanskodemokratičnih državah vlada, ki jo vnaprej imenuje opozicijska stranka, ker pričakuje zmago na volitvah; nesreča se ga drži kot senca pogosto je nesrečen; hodi, plazi se kot senca počasi, brezvoljno; postal je tak kot senca zelo shujšan, bled; spremlja ga kot senca je vedno v njegovi družbi; neopazno, tiho hodi za njim ◊ geom. nasebna na ploskvi, skozi katero naj bi svetlobni žarki izstopali, odsebna senca na tvorbi, ki jo povzroča del te tvorbe ali druga tvorba; med. senca bolezenska sprememba na pljučih, vidna na rentgenskem posnetku kot svetla lisa ♪
  7.      sencè  -à in sènce -a [sǝn] s (ȅ ȁ; ǝ̄) nav. mn. del obraza ob strani čela: lasje ji pokrivajo senca; položiti prst na levo sence; čutiti bolečino v sencih; v sencih mu je kljuvalo; zadet v sence / ima osivela senca lase na sencih ♪
  8.      séne  sén ž mn. (ẹ́ ẹ̑) star. preležanina: bolniku so se naredile sene; sene na hrbtu ♪
  9.      senén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na senó: senena bilka; senena kopica / zavretek iz senenega drobirja / seneni voz; senene grablje, vile ♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah ♪
  10.      senílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. starosten: ugotavljati zgodnje senilne pojave; senilna obolenja / moški s senilnim obrazom starikavim ♦ med. senilni marazem; senilna demenca 2. slabš. starčevski, starčevsko otročji: senilni starci; postati senilen / poslušati senilne zgodbe ♪
  11.      sentimènt  -ênta m (ȅ é) knjiž. čustvo, občutje: pri tem pesniku prevladuje sentiment; patriotični, svetobolni sentiment / pristen pokrajinski, slovenski sentiment / govoriti o čem brez sentimenta brez sentimentalnosti ♦ psih. šibkejše, trajnejše čustveno stanje ♪
  12.      sentimentáliti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. imeti, izražati pretirano čustven odnos do česa: sentimentaliti ob tujih bolečinah / njegova pesem nič ne sentimentali ♪
  13.      senzibílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. občutljiv: senzibilni prsti / nekateri ljudje so preveč senzibilni / biti senzibilen za spremembe v svojem okolju / lirika je najbolj senzibilna literarna zvrst ♦ anat. senzibilni živec živec, ki sprejema dražljaje ♪
  14.      separácija  -e ž (á) 1. mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine: separacija kaolina, premoga / mehanična separacija; mokra z vodo, suha separacija brez vode, ročno, po teži // obrat za tako ločevanje: zgraditi novo separacijo 2. knjiž. ločevanje, osamljanje: separacija bolnikov z nalezljivo boleznijo ♪
  15.      separírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. mont. ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine: separirati rudo 2. knjiž. ločevati, osamljati: separirati bolnike z nalezljivo boleznijo separíran -a -o: separiran premog ♪
  16.      sépsa  -e ž (ẹ̑) med. vdor bolezenskih mikrobov in njihovih strupov v kri: preprečiti sepso; razkuževati instrumente zaradi nevarnosti sepse // bolezensko stanje po tem vdoru: preboleti, zdraviti sepso; smrtnost zaradi sepse se je zmanjšala ♪
  17.      séptičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sepso: septična bolezen / septični bolnik / septični oddelek oddelek za zdravljenje septičnih bolezni ♪
  18.      séptika  -e ž (ẹ́) žarg., med. septični oddelek v bolnici: sprejeli so ga na septiko ♪
  19.      sêrum  -a m (ȇ) med. tekočina, ki se izloči pri strjevanju krvi: serum in fibrin / krvni serum // ta tekočina s protitelesi proti določenim boleznim ali strupom: pridobiti serum; vbrizgati bolniku serum / prebolevniški serum iz krvi prebolevnika; serum proti davici, tetanusu; serum proti kačjemu piku / zdravilni serum ♪
  20.      sêrumski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na serum: serumska sestava / serumska bolezen bolezen zaradi preobčutljivosti organizma na vbrizgani serum; serumska terapija ♪
  21.      sestáviti  -im [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. narediti, da deli, kosi tvorijo celoto: sestaviti igračo; iz teh elementov lahko sestavimo različne omare; uro je razstavil, zdaj pa je ne zna več sestaviti; stroj je hitro sestavil; narobe sestaviti 2. narediti, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestaviti jedilnik; učitelj je sestavil naloge za tekmovanje; sestaviti program proslave; sestaviti vozni red, urnik; na pamet sestaviti / v mislih je sestavil načrt za pobeg / sestaviti članek; pomagaj mi sestaviti prošnjo, spis; o izjavi se sestavi zapisnik / govore mu navadno sestavijo svetovalci / sestaviti leksikon, slovar ♦ jur. sestaviti obtožnico 3. izbrati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestaviti komisijo, odbor; sestaviti vlado / sestaviti ekipo; sestaviti orkester sestávljen -a -o 1. deležnik od sestaviti: igrača je sestavljena iz petih delov; komisija še ni sestavljena 2. knjiž. zapleten, kompliciran: vprašanja so vedno bolj sestavljena ◊ biol., kem. sestavljena beljakovina beljakovina iz aminokislin in lipidov, sladkorjev; bot. sestavljeni grozd socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih; sestavljeni klas klas, ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase; sestavljeni kobul socvetje s kobulčki na poganjkih, ki rastejo iz iste točke glavne osi; sestavljeni list; ekon. sestavljena organizacija združenega dela [SOZD] samostojna organizacija, v katero je zaradi skupnih interesov povezanih več organizacij združenega dela iste gospodarske ali negospodarske dejavnosti; sestavljeno delo delo, katerega produktivnost je večja zaradi izkušenj, prizadevnosti; fiz. sestavljeno gibanje gibanje iz več gibanj; lingv. sestavljena glagolska oblika; mat. sestavljeno število naravno število, deljivo z eno, s samim seboj in še z najmanj enim deliteljem; navt. sestavljeni jambor jambor, ki sestoji iz več delov, podaljškov; zool. sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino ♪
  22.      sêstra  -e stil. -é ž (é) 1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: sestra je že zaposlena; sta brat in sestra; ima dve sestri; mlajša, starejša sestra / popol sestra polsestra; prava sestra 2. zdravstvena delavka s srednješolsko ali višješolsko izobrazbo: sestra mu je izmerila temperaturo / sprejela ga je glavna sestra; patronažna sestra ki skrbi za otroke, bolnike na domu / (višja) medicinska sestra 3. vznes. kdor je komu soroden po mišljenju ali usodi: bila ji je sestra v nesreči // kar je čemu enako, podobno: na nebu je zasvetila prva zvezda, za njo so zažarele tudi njene sestre 4. redovnica: tam poučuje verouk sestra / kot pristavek k imenu sestra [s.] Egidija ♦ rel. sestra nekdaj naslov za redovnico brez slovesnih zaobljub; usmiljene sestre samostanski red, ki se ukvarja s strežbo bolnikov; sestra prednica ♪
  23.      sesúkati  -am in -súčem [sǝs in ses] dov., tudi sesukájte; tudi sesukála (ú) s sukanjem zviti: preja je še prerahla, treba jo bo bolj sesukati; sesukati več niti v eno sesúkan -a -o: sesukana nit, vrv ♪
  24.      séver  -a m (ẹ́) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju zvezde severnice: določiti sever; veter piha od severa, s severa; potovati proti severu; letalo se je usmerilo na sever / magnetna igla kaže smer sever-jug // severna stran neba ali zemlje: na severu se oblači / označiti na zemljevidu sever 2. publ. severni del kake geografske ali politične celote: na severu dežele so gozdovi; temperaturne razlike med severom in jugom pokrajine / ekspr. sever se upira prebivalci severnega dela ♦ zgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. hladna področja, zlasti v severnem delu Evrope: ptice se jeseni selijo s severa na jug; hladni, ekspr. neprijazni sever / knjiž. visoki sever najbolj severna področja 4. hladen veter, ki piha s severa: sever piha, vleče; zaradi severa se je zelo ohladilo ♪
  25.      severnják  -a m (á) 1. kdor živi v severnih, hladnih deželah ali je doma iz njih: preudarni severnjaki; južnjaki in severnjaki // nav. ekspr. kdor živi v najbolj severnih deželah Evrope ali je doma iz njih: tekmovanj v Planici so se udeležili tudi severnjaki 2. knjiž. severni veter, sever: zapihal je severnjak ♪

   4.146 4.171 4.196 4.221 4.246 4.271 4.296 4.321 4.346 4.371  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA