Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bol (3.871-3.895)


  1.      prodóren  -rna -o prid., prodórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki more prodreti: ti žarki so zelo prodorni / višji glas je bolj prodoren / naša vojska je bila vedno bolj prodorna / imeti prodoren pogled / podjetje postaja vse bolj prodorno uspešno, konkurenčno 2. ki ima veliko sposobnost za spoznanje, umsko razčlenjevanje: prodoren mislec / človek prodornega duha / prodorno mišljenje, opazovanje 3. knjiž. zelo velik: prodoren uspeh / prodoren mraz hud, oster ◊ geogr. prodorna dolina dolina, ki nastane s poglabljanjem rečne struge ob dviganju zemeljskega površja; obrt. prodorna žica žica za odmašitev, očiščenje zamašenega dimnika prodórno prisl.: prodorno misliti ♪
  2.      prodréti  -drèm dov., prodŕl (ẹ́ ȅ) 1. s prislovnim določilom priti kam, premagujoč ovire: prodreti do dna jame / do tu so prodrli predniki današnjih Slovencev / voda lahko prodre tudi sem / vpitje je prodrlo do bolnika v sobi // z vojaško silo, bojem priti kam na nasprotnikovo ozemlje: četa je prodrla skoraj do središča mesta; prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje // šah., šport. priti mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodreti do gola, koša / poskusiti prodreti s kmetom 2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile priti v kako snov ali iz nje: konica noža ni prodrla v les / kmalu bodo prodrli prvi kočniki 3. priti skozi kaj ovirajočega: skozi oblake je prodrlo nekaj sončnih žarkov / zastar. kol je prodrl ledeno skorjo predrl, prebil 4. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam / dogodek je že prodrl v časopise / podjetje je prodrlo na tuje tržišče 5. ekspr. uveljaviti se, uspeti, premagujoč ovire: upam, da bo prodrl naš kandidat / z načrtom, predlogom ni prodrl // uveljaviti se, postati priznan, premagujoč ovire: to mnenje, prepričanje je prodrlo; resnica bo zagotovo prodrla 6. s prislovnim določilom spoznati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodreti do dna, jedra zadeve; človek je že globoko prodrl v zakone narave ♪
  3.      profesionálen  -lna -o prid. (ȃ) poklicen: profesionalni razvoj sodelavcev; profesionalne dolžnosti / profesionalna bolezen; profesionalna etika / profesionalni igralec; profesionalni in amaterski vozniki ♦ šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica ♪
  4.      profesionalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati, da postane kaj poklicno: profesionalizirati amaterske dejavnosti; nekateri športi se vse bolj profesionalizirajo ♪
  5.      prógavost  -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost progastega: progavost živali 2. agr. glivična bolezen, ki se kaže v obliki prog na listih rastline: ječmenova, koruzna progavost ♪
  6.      prognóstik  -a m (ọ́) kdor napove, predvidi kaj, zlasti strokovno utemeljeno, napovedovalec: ta ekonomist je zanesljiv prognostik / meteorolog prognostik // med. kdor strokovno napove, predvidi potek, izid bolezni, operacije: ta zdravnik je dober prognostik; diagnostik in prognostik ♪
  7.      prognóza  -e ž (ọ̑) napoved, predvidevanje, zlasti strokovnjaka: prognoza se ni uresničila; prognoza vremena / delati prognoze ∙ žarg., šport. športna prognoza športna napoved // med. napoved, predvidevanje strokovnjaka o poteku, izidu bolezni, operacije: prognoza je dobra, slaba; diagnoza in prognoza / prognoza poškodovanca, zdravljenja / zdravnik je povedal prognozo ♦ psih. prognoza prestopnika strokovna napoved, kakšno bo nadaljnje življenje prestopnika ali kdo bo verjetno postal prestopnik ♪
  8.      programíranje  -a s (ȋ) glagolnik od programirati: a) ukvarjati se s programiranjem; programiranje koncertov, televizijskega sporeda b) finančno, gospodarsko programiranje; programiranje dela / biro za programiranje c) programiranje pečice / programiranje računalnika ◊ ekon. linearno programiranje matematično analiziranje problema, s katerim se izmed mogočih rešitev določi najboljša, najprimernejša ♪
  9.      progrediénten  -tna -o prid. (ẹ̑) med. razširjajoč se, napredujoč: progredientno vnetje progrediéntno prisl.: bolezen poteka kronično progredientno ♪
  10.      proliferírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. bujno, hitro se razmnoževati: bolne celice proliferirajo ♪
  11.      promèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. gibanje, premikanje vozil, oseb po določeni poti: ovirati, urejati, usmerjati promet; pred prazniki je na cestah velik, ekspr. živahen promet / izločati tovornjake iz prometa; izboljšati varnost v prometu / avtomobilski, ladijski promet; cestni, zračni, železniški promet; enosmerni promet / publ. izročiti most prometu; zapreti cesto za ves promet 2. navadno s prilastkom prevažanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega: med krajema je spet redni avtobusni promet; vozovnice za letalski promet; vozila za potniški promet / javni, medkrajevni, mestni promet; linijski promet po stalni progi in po stalnem voznem redu / tranzitni promet blaga se je povečal 3. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevažanjem: izboljšati, razvijati promet; razvoj letalskega prometa; sekretariat za promet 4. v zvezi poštni, telegrafski, telefonski promet prenašanje, posredovanje sporočil, paketov, denarnih nakazil: nadzirati, ugotavljati telefonski, telegrafski promet / medkrajevni, mednarodni poštni promet 5. ekon. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno: ta trgovina ima velik promet; preseči načrtovani promet / promet z lesom, stroji, živili / blagovni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; letni, mesečni promet; promet na debelo, na drobno ● pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; dati v promet nove bankovce, znamke narediti, da se lahko začnejo prodajati, uporabljati; novi izdelek gre dobro v promet se dobro prodaja; pog. spraviti vso hrano v promet prodati, porabiti jo ◊ avt. desni promet ki poteka po zunanjem pasu vozišča; mirujoči promet parkirana vozila; pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; udeleženec v prometu pešec, voznik; fin. brezgotovinski denarni promet; jur. pravni promet nastanek, sprememba in prenehanje pravic; žel. bruto promet teža blaga in vagonov, ki se uporablja za računanje prepustne in prevozne moči proge; neto promet teža prevoženega blaga ♪
  12.      prominènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: navdušil ga je nastop dveh prominentov, pianista in dirigenta; velja za prominenta v svoji stroki / kuhinjski pomočniki, bolničarji in drugi taboriščni prominenti ♪
  13.      pronícati  -am nedov. (ȋ ȋ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronica skozi apnenec; mokrota mu pronica skozi obleko; plini pronicajo skozi opno / mesečina je pronicala skozi vejevje / deževnica je pronicala v jamo; voda pronica v zemljo 2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: tuji kapital pronica v državo / te govorice so začele pronicati tudi v zapor; njihov vpliv pronica v vse plasti družbe 3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronicati v bistvo problema; vse bolj je pronicala v njegove skrivnosti pronicajóč -a -e: voda je oblikovala jamo, pronicajoč s površja v globino; človek s pronicajočim pogledom ♪
  14.      proníkniti  -em dov. (í ȋ) s prislovnim določilom 1. v zelo majhni količini priti skozi kaj ovirajočega: voda pronikne skozi apnenec / maščoba je proniknila v usnje / ekspr. krik je proniknil skozi tišino 2. ekspr. pomalem, neopazno prodreti, se razširiti: te govorice so proniknile tudi do zaprtih; njegove ideje so proniknile med ljudi 3. spoznati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikniti v bistvo stvari; pronikniti v najbolj skrite misli koga ● knjiž. vsega me je proniknila ta misel prevzela; knjiž. proniknil je iz preproste družine izšel, prišel; resnica je proniknila na dan je postala znana proníknjen -a -o: ves je proniknjen z mislijo na potovanje ♪
  15.      propádati  -am nedov. (ā ȃ) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za obstajanje nujno potrebne lastnosti: zaradi te malomarnosti dragocene listine propadajo; zapuščena hiša vse bolj propada / sadno drevje propada / ta živalska vrsta propada 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti: društvo, kmetija, podjetje propada / rimska država je vedno bolj propadala / gospodarstvo, obrt propada / družina je začela gospodarsko propadati / disciplina propada se manjša, izginja 3. izgubljati za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: ta umetnik vse bolj propada; kot igralec propada 4. izgubljati določene dobre, zaželene lastnosti sploh: zaradi pijače vedno bolj propada; ekspr. po operaciji je začel naglo propadati hirati, slabeti / duševno, moralno, telesno propadati 5. zaradi določenega dejstva izgubljati vrednost, veljavnost: denarja ne morem dobiti nazaj in tako mi propada 6. ekspr. izgubljati možnost uresničiti se: upi so propadali drug za drugim propadajóč -a -e: obnavljati propadajoče nasipe; telesno propadajoč človek ♪
  16.      propústen  -tna -o prid. (ú) redko prepusten: z rahljanjem narediti tla bolj propustna / propusten za vodo, zrak ♪
  17.      proséktor  -ja m (ẹ́) star. obducent: delati v bolnici kot prosektor ♪
  18.      prosíti  prósim nedov., próšen (ȋ ọ́) 1. izražati komu željo a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pismeno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje 2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru: a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; žarg., trg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. »Prosim.«; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej 3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto ● ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi prosèč -éča -e: njegov pogled je bil proseč; proseče besede; prisl.: proseče gledati, reči ♪
  19.      prosójen  -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki deloma prepušča svetlobo: prosojen papir; zavese so prosojne / prosojna meglica / ekspr. prosojna koža bolnikovega obraza / ekspr. njegove shujšane, prosojne roke so omahnile na odejo ♦ tisk. prosojna predloga diapozitiv, barvni film, ki se uporablja za reprodukcijo stavka // ekspr. jasen, čist: prosojno ozračje / prosojen dan 2. ekspr. ki se da z lahkoto doumeti, spregledati: preprosti, popolnoma prosojni stavki / njegova namera je prosojna prosójno prisl.: prosojno tanke zavese ♪
  20.      prosperírati  -am nedov. (ȋ) razvijati se, uspevati: prosperirati na gospodarskem področju / v boju bodo prosperirali najbolj hrabri ♪
  21.      prostósten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na prostost: prostostni občutek ♦ jur. prostostna kazen kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu ♪
  22.      prostovóljka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od prostovoljec: prostovoljke so takoj odšle na delo / boja se je udeležila kot prostovoljka / bolničarka prostovoljka ♪
  23.      proti  predl., z dajalnikom 1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu; dim se vzdiguje proti nebu; pluti proti obali; veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni // za izražanje splošne usmerjenosti: obrnil se je proti občinstvu; držati steklo proti svetlobi; sedel je s hrbtom proti vratom / meja proti Italiji / okno gleda proti jugu na jug / kot pojasnilo pod fotografijo od leve proti desni stojijo 2. za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju: jadrati, pluti, veslati proti toku; vso pot so vozili proti vetru / gladiti proti dlaki 3. za izražanje bližine, približevanja časovni meji: napad pričakujejo proti jutru; pride proti večeru; bilo je proti osmi uri 4. za izražanje odpora, sovražnosti: nastopiti proti rasni diskriminaciji; gibanje proti fašizmu / upreti se proti okupatorju okupatorju; bojevati se proti sovražniku s sovražnikom / publ. Olimpija je igrala proti Hajduku s Hajdukom // za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: pritožiti se proti odločbi; glasovati proti predlogu / proti predlaganemu kandidatu je skupina izbrala svojega kandidata 5. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti proti davici / ukrepi proti draginji; tablete proti glavobolu; boj proti raku; rakete proti toči / braniti se proti očitkom pred očitki 6. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je proti moji navadi; storiti kaj proti pravilom; delati proti predpisom; to se je zgodilo proti njegovi volji / ekspr. uspeti proti vsem oviram kljub 7. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen proti infekciji; snov je odporna proti ognju; obstojnost barve proti sončni svetlobi 8. za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do: proti revežem je trdega srca; politika Avstrije proti Slovencem / biti pozoren proti starejšim 9. za izražanje omejitve na navedeno osebo: proti meni se je tako izrazil; tako se je pohvalila proti sošolki 10. za izražanje sorazmerja: domače moštvo je zmagalo s pet proti tri; načrt v merilu ena proti dvesto [1 : 200] / ni čudno, da se je tako končalo, saj sta bila dva proti enemu; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo // za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: proizvodnja se je proti lanski povečala za pet odstotkov; proti njemu sem jaz pritlikavec; moje skrbi so majhne proti tvojim 11. publ. za izražanje okoliščin, pogoja za uresničitev kakega dejanja: vrniti proti nagradi, odškodnini / vstop proti vabilu z vabilom; pisar. delati, opravljati kaj proti plačilu za plačilo ● ekspr. dvigniti roko proti komu udariti, (pre)tepsti ga; ekspr. dela gredo počasi proti koncu se končujejo; pog. proti sedemdesetim gre kmalu bo star sedemdeset let; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje ◊ fot. fotografirati proti svetlobi naravnati objektiv tako, da je usmerjen proti viru svetlobe; navt. obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj ♪
  24.      protínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na protin: protinski napad / protinska bolezen ♪
  25.      protozój  in prótozoj -a m (ọ̑; ọ̑) nav. mn., biol. pražival: bolezen so povzročili protozoji; proučevanje, razvoj protozojev ♪

   3.746 3.771 3.796 3.821 3.846 3.871 3.896 3.921 3.946 3.971  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA