Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bol (3.421-3.445)


  1.      povéšati  -am nedov. (ẹ́) premikati tako, da je usmerjeno nižje, navzdol: naravnaval in povešal je puško / dvigati in povešati roke / rože so druga za drugo povešale cvete // imeti kaj povešeno: bolna žival poveša rep / rože venejo in povešajo cvete; vrbe povešajo veje do tal ● zadnje čase poveša glavo s povešeno glavo izraža žalost, potrtost; povešati oči imeti usmerjene navzdol; povešati pogled gledati proti tlom povéšati se spreminjati navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: streha kozolca se počasi poveša / spodnja ustnica se mu čedalje bolj poveša ♪
  2.      povítek  -tka m (ȋ) knjiž. kos tkanine, ki se ovije okrog telesa ali dela telesa v zdravilne namene; ovitek: bolniku dajati povitke okrog pasu ● star. speči jabolčni povitek jabolčni zavitek ♪
  3.      povôden  -dna -o prid. (ó) ki je, se nahaja na vodi ali ob vodi: različne povodne trave / povodne živali ♦ etn. povodni mož po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; zool. povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius; povodni kos ptica pevka, ki se potaplja in gnezdi v bližini vode, Cinclus cinclus; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex ♪
  4.      povóženec  -nca m (ọ́) nav. ekspr. 1. kdor je (bil) povožen: povoženca so odpeljali v bolnico 2. premagan, prizadet človek: njegov dramski junak je povoženec ♪
  5.      povpréček  -čka m (ẹ̑) srednja vrednost dveh ali več istovrstnih količin: temperaturni povprečki; navedeni odstotki so povprečki dveh let / na skakalni turneji je imel najboljši povpreček ♪
  6.      povráčanje  -a s (ā) glagolnik od povračati: povračanje stroškov / povračanje dobrega z dobrim, hudega s hudim / tipična znaka za to bolezen sta visoka vročina in povračanje / povračanje spominov na mladost ♦ vet. vračanje hrane iz vampa in kapice v usta pri prežvekovanju; rejekcija ♪
  7.      povráčati  -am nedov. (ā ȃ) 1. delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povračati stroške, škodo / knjiž. povračati dolgove plačevati // delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drug: povračati pomoč / dobroto mu povrača s hudim 2. knjiž. izmetavati iz želodca; bruhati: začutil je, da bo povračal; nič ji ni bolje, še vedno povrača povráčati se 1. v presledkih se pojavljati, ponavljati se: bolezen se rada povrača / misel nanjo se mu pogosto povrača 2. knjiž. vračati se: rad se povrača domov / upanje se ji povrača 3. knjiž. nanašati se: kritika se povrača nanj; avtorjeva pripoved se povrača na mladostno doživetje ♦ lingv. povratni zaimek se povrača na osebek istega stavka povračajóč -a -e: povračajoč dobro s hudim; povračajoče se misli; povračajoča se vprašanja ♪
  8.      povráten  -tna -o prid. (ȃ; drugi pomen ā) 1. ki izraža gibanje nazaj, proti izhodiščnemu položaju: povratni gib, tek; hitrost povratnega sunka puške ∙ povratna pošta prva možna pošta, s katero se lahko pošlje odgovor; povratna vozovnica vozovnica za vožnjo od izhodišča do cilja in nazaj // publ. ki učinkuje, deluje nazaj: povratni vpliv trga na proizvodnjo / povratno delovanje dohodkov na oblikovanje cen 2. ki se lahko vrne: preteklost ni povratna ◊ elektr. povratni tok; povratna tipka tipka, s katero se priprava, del priprave vrača v izhodiščni položaj; filoz. povratna zveza učinkovanje rezultata določenega procesa na vzrok procesa; geom. povratni žarek svetlobni žarek, ki gre skozi sečišče odsebnih senc dveh mimobežnic na skupni prestrezni ravnini; lingv. povratni osebni zaimek zaimek, ki (v odvisnih sklonih) zamenjuje osebni zaimek, ko je ta isti kot osebek; povratni svojilni zaimek zaimek, ki zamenjuje osebni svojilni zaimek, ko gre za svojino osebka; med. povratna mrzlica bolezen, pri kateri se napadi mrzlice in vročine pojavljajo v vedno milejši obliki in daljših presledkih; ptt povratna poštnina poštnina za vrnitev paketa pošiljatelju, če ta ni bil vročen; šport. povratna tekma druga tekma med istima moštvoma na nasprotnikovem igrišču; teh. povratna vzmet vzmet, ki vrača strojni del v prvotno lego povrátno prisl.: delovati, vplivati povratno ♪
  9.      povrátnik  -a m (ȃ) 1. kdor se iz kraja začasnega bivanja vrne domov: ameriški povratnik je; vojni povratniki; povratniki iz taborišča, tujine / izseljenci povratniki // kdor pride po ozdravljenju znova na zdravljenje iste bolezni v zdravstveni zavod: število povratnikov se je povečalo / alkoholiki povratniki 2. jur. kdor je že bil obsojen, pa stori novo kaznivo dejanje: biti, postati povratnik; večkraten povratnik / delinkventni povratniki ◊ geogr. povratnik vzporednik 23,5° severne in južne geografske širine; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; kozorogov povratnik južni povratnik; rakov povratnik severni povratnik; severni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem poletnem obratu navidezno premika ♪
  10.      povŕh  prisl. (ȓ) povrhu: nosil je jopico, povrh pa bundo / vzeli so mu tihotapsko blago, povrh so ga pa še zaprli; mož je bil hišnik in čevljar pa še igralec povrh / ta mojster dela bolj povrh nahitro, površno ♪
  11.      povŕhnjica  -e ž (ȓ) anat. plast celic na površini kože ali sluznice: povrhnjica se lušči, odmira; poroženela povrhnjica; povrhnjica in usnjica / kožna povrhnjica // bot. plast celic na površini neolesenelih rastlinskih organov: povrhnjica na jabolkih je porjavela; reže v listni povrhnjici / rastlinska povrhnjica ♪
  12.      povrníti  in povŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povrniti stroške, škodo; vse bomo povrnili, kar boste potrošili zanj; z obrestmi povrniti / knjiž. povrniti dolg plačati // narediti določeno dejanje zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: povrniti pomoč / povrniti dobro z dobrim, hudo s hudim / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to povrnem 2. star. vrniti, dati: jed ji je povrnila moč; to ji je povrnilo upanje ● star. bog povrni hvala; evfem. krivico mu bom povrnil maščeval se mu bom povrníti se in povŕniti se 1. spet se pojaviti, ponoviti se: bolezen se mu je povrnila; povrnili so se hudi časi / kmalu se bo povrnila pomlad 2. knjiž. vrniti se: le pojdi, pa se kmalu povrni; povrniti se iz vojske, s potovanja, domov / povrnimo se h glavnemu junaku romana ● ekspr. pisatelj se je povrnil k dramatiki je spet začel pisati drame; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo povŕnjen -a -o: povrnjeni stroški; povrnjena dobrota; povrnjeno upanje mu je dalo moč ♪
  13.      povsód  prisl. (ọ̑) 1. izraža, da se dejanje dogaja na vseh mestih, po vseh krajih: išče ga povsod okrog; povsod po deželi so se kmetje upirali / mikrobi so povsod / ekspr.: kamor pogledaš, povsod samo močvirje; zaradi prometa je človek vedno in povsod v nevarnosti / od povsod se slišijo klici // izraža, da je dejanje usmerjeno na vsako mesto, v vsak kraj: štab je povsod poslal izvidnice; povsod si upa // ekspr. izraža, da se dejanje dogaja na velikem številu mest: povsod objavlja svoje članke; povsod srečaš tega človeka 2. ekspr. v vsakem položaju, ob vsaki priložnosti: povsod hoče biti prvi; povsod se kaže njegova premišljenost; ta človek se povsod znajde ● pog. on je povsod doma se spozna, se znajde; ekspr. povsod ga je dosti povsod ga lahko srečaš; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; slabš. povsod vtika svoj nos vmešava se v stvari, ki se ga ne tičejo; preg. povsod je dobro, doma pa najbolje ali lepo, doma pa najlepše; prim. vsepovsod ♪
  14.      povsóden  -dna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je, se nahaja povsod: povsodni povzročitelj bolezni ♪
  15.      povzdigováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: skladatelja povzdiguje zlasti mojstrsko obvladovanje mnogoglasja // izražati, poudarjati pozitivne lastnosti: povzdigovati lepoto kraja; povzdigovati koga pred drugimi; preveč rad se povzdiguje / ekspr. povzdigovati koga do neba, v nebo zelo 2. knjiž. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigati: povzdigovati sloves mesta / glasba je povzdigovala slavnostno razpoloženje // spravljati na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: povzdigovati gospodarstvo / tak izrez obleko zelo povzdiguje; ta dejavnost človeka povzdiguje plemeniti, boljša 3. star. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega; dvigati: povzdigovati glavo, roke; povzdigovali so kozarce in si nazdravljali ● star. povzdigovati duha vojakom jih opogumljati; ekspr. povzdigovati svoj glas pripovedovati svoje mnenje; govoriti, praviti; ekspr. povzdigovati oči h komu pogledovati ga; ekspr. kar naprej povzdiguje prst žuga, svari povzdigujóč -a -e: govoril je o njej, povzdigujoč njene lastnosti; povzdigujoče besede povzdigován -a -o: vselej je bil cenjen in povzdigovan ♪
  16.      povzémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nakratko navajati, podajati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega: povzemati vsebino članka / letak povzema glavne misli okrožnice / publ. zaradi boljše obveščenosti podatke povzemajo ponovno navajajo 2. začenjati, navadno za kom a) peti: nevede sta povzemala melodijo za njim; za solistom je povzemal pesem zbor b) govoriti: hitro je povzemal za njim / povzemati besedo za govornikom 3. knjiž., v zvezi z iz ugotavljati, spoznavati: iz njegovih besed povzema, da ima precej težav; iz pogovora je povzemal, da je bolan sklepal ● knjiž. povzemati družbeno dejavnost znova začenjati; povzemati tuje vire sprejemati ◊ alp. povzemati vrv, žico vleči k sebi; mont. povzemati odstranjevati del rude, nabrekle glinaste kamnine zaradi povečanja odprtine odkopa, hodnika povzemajóč -a -e: povzemajoč pregled ♪
  17.      povzpéti se  -pnèm se dov., povzpél; nam. povzpét se in povzpèt se (ẹ́ ȅ) 1. premakniti se navzgor, kvišku a) po strmem svetu: povzpeti se na goro, v breg / povzpeli so se po strmem žlebu med skalami b) zlasti po čem navpičnem: povzpeti se po lestvi / povzpeti se po stopnicah v drugo nadstropje // premakniti se z nižjega mesta, položaja na višjega: povzpeti se na konja, vozilo / letalo se je povzpelo dvajset kilometrov visoko / povzpeti se na prste vzpeti se 2. nav. ekspr. doseči višjo stopnjo, raven: ta narod se je kulturno visoko povzpel / do take višine se avtor ni povzpel še v nobenem delu / povzpeti se nad povprečje // priti do česa, doseči kaj: povzpeti se do oblasti 3. publ., z izrazom količine povečati se, narasti: število žrtev se je povzpelo na dvesto; stroški so se povzpeli nad milijardo / mraz se povzpne na minus petindvajset stopinj Celzija ● publ. povzpeti se do objektivnosti postati objektiven; ekspr. pokrajina z nizkim hribovjem, ki se redko povzpne nad tisoč metrov seže nad tisoč metrov nadmorske višine; publ. naš tekmovalec se je povzpel na drugo mesto je dosegel; ekspr. povzpeti se na družbeni, socialni lestvici doseči boljši družbeni, socialni položaj; v družbi, službi se je visoko povzpel dosegel je visok družbeni, službeni položaj ♪
  18.      povzróčanje  -a s (ọ́) glagolnik od povzročati: povzročanje bolečin, trpljenja / namerno povzročanje škode ♪
  19.      povzróčati  -am nedov. (ọ́) biti vzrok, da se kaj pojavlja, nastaja: slana jed povzroča žejo; te snovi povzročajo izpuščaje, krče; vnetje povzroča hude bolečine; povzročati bolezen / povzročati umetno meglo / take novice so povzročale veliko razburjenje, zmedo / živec, ki povzroča delovanje mišic / povzročati izgubo, škodo; publ. povzročati zastoje in izpade proizvodnje / povzročati komu skrbi, težave ∙ matematika mu povzroča preglavice matematiko se težko uči ♪
  20.      povzročeválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od povzročevalec: klice so povzročevalke bolezni ♪
  21.      povzročeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. povzročati: strup, ki povzročuje krče / ta otrok ji je povzročeval največ skrbi in težav povzročujóč -a -e: bolezen povzročujoče klice ♪
  22.      povzročítelj  -a m (ȋ) kdor kaj povzroči: kaznovati povzročitelje nemirov; povzročitelj nesreče je pobegnil / povzročitelj te bolezni je virus ♪
  23.      povzročíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od povzročitelj: povzročiteljica nesreče / povzročiteljica spalne bolezni ♪
  24.      povzročník  in povzróčnik -a m (í; ọ̑) knjiž., redko povzročitelj: kaznovati povzročnike nemirov / povzročnik bolezni ♪
  25.      pozabíti  in pozábiti -im dov. (ȋ á) 1. ne imeti aktivno v zavesti: pozabiti ime ulice; naslov knjige sem že pozabil; pozabila je, da jo čakajo; pozabil je, kako se to dela; za hip kaj pozabiti; pozabil je na to kot na svojo smrt popolnoma // zaradi tega priti v položaj, ko določena stvar ostane na prejšnjem mestu: pozabiti denarnico doma; dežnik je pozabil na vlaku // ne znati, vedeti več česa: v tujini je pozabil materni jezik; kar se je naučil, je že vse pozabil; stare pesmi so se pozabile jih ne pojejo, ne poznajo več 2. navadno z nedoločnikom izraža, da osebek dejanja ne uresniči, ker mu potrebnost uresničitve ne pride v zavest: pozabila je kupiti kruh, naviti uro; pozabil je paziti na mleko na štedilniku; ne pozabi ugasniti luči; pozabil se je zahvaliti; ekspr. čisto sem pozabil sporočiti 3. prenehati spominjati se česa, misliti na kaj: še zdaj ni pozabil košate lipe; pozabiti prvo ljubezen, žalitev; pozabiti obljubo, na obljubo; so stvari, ki jih ni mogoče pozabiti; tistih časov ne more pozabiti; grobih dejanj ni mogel kar tako pozabiti; hitro, popolnoma pozabiti; tega ni nikoli pozabil; rada bi pozabila, kar je bilo; ljudje so že pozabili, da sta se nekoč sprla; sčasoma se vse pozabi / pozabiti na bolečino, lakoto, nevarnost; ekspr. pozabiti na ves svet / ljudje so ga kmalu pozabili; to žensko moraš pozabiti // ekspr. oprostiti, odpustiti: dovolj neumnosti sem ti že pozabil; tega mu ni mogel pozabiti / pozabi, prosim 4. prenehati misliti na koga, skrbeti za koga: nadrejeni so nanj pozabili; otroci so pozabili starše; pozabil je na mater; zastar. pozabiti svojih roditeljev / pozabiti samega sebe, nase biti nesebičen 5. v medmetni rabi opozarja na trditev v dostavku: da ne pozabim, pošta je zate; ne pozabi, tudi tu so živeli naši predniki ● šalj. da še glave ne pozabiš ne bodi tako pozabljiv, raztresen; šalj. ne pozabi, kje si doma vrni se pravočasno; ob taki priložnosti ne pozabite na klobuk se pokrijte s klobukom; ekspr. na udobje kar pozabi udobja ne bo, ga ne boš imel pozabívši zastar.: pozabivši na bolečine, se je prijazno nasmehnila ∙ star. pozabivši je vtaknila ključ v žep nehote, nevede pozábljen -a -o: pozabljeni grobovi; prepir je bil hitro pozabljen; kolovrat leži pozabljen na podstrešju; vse je pozabljeno ∙ ekspr. od vsega sveta pozabljena dolina dolina, v katero pride, zaide le redkokdo; sam.: ne obujaj pozabljenega ♪

   3.296 3.321 3.346 3.371 3.396 3.421 3.446 3.471 3.496 3.521  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA