Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bol (176-200)


  1.      prebolévnik  -a m (ẹ̑) kdor prestane bolezen, a se mora še okrepiti: poslati prebolevnika v klimatsko zdravilišče; skrbeti za prebolevnika; prebolevniki po mrzlici ♪
  2.      prebolévniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prebolevnike: prebolevniška doba ♦ med. prebolevniški serum serum iz krvi prebolevnika ♪
  3.      pribóljšati  -am dov. (ọ̑) nar. 1. izboljšati, povečati: priboljšali so mu podporo 2. dati priboljšek, priboljške: mama mu je rada kaj priboljšala ♪
  4.      pribóljšek  -ška m (ọ̑) 1. boljša jed, boljše jedi, ki se dodajajo k običajni hrani: odreči se priboljšku; biti potreben priboljška / imeti, privoščiti si kaj za priboljšek / priboljšek v hrani // boljša jed, pecivo: skrivaj je dobival priboljške; mati mu je k vojakom poslala razne priboljške 2. jur. dodatna dajatev izročevalcu posestva, navadno v obliki denarja, pridelkov: izgovoriti si priboljšek; denarni priboljšek ♪
  5.      prótiboljševíški  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) v začetku 20. stoletja ki je proti boljševizmu: protiboljševiške akcije ♪
  6.      protobolgárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na prvotne (neslovanske) Bolgare: protobolgarsko pleme ♪
  7.      razbolélost  -i ž (ẹ́) stanje razbolelega: razbolelost zapestja / v razbolelosti je pozabil na trpljenje drugih / duševna, notranja razbolelost ♪
  8.      razbolênost  -i ž (é) stanje razbolenega: zaradi razbolenosti celega telesa ni mogel spati / občutek razbolenosti / čustvena, notranja razbolenost ♪
  9.      razboléti  -ím dov., razbôlel (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. povzročiti, da kaj postane (zelo) boleče: mazilo je rano razbolelo; tresljaji bodo nogo še bolj razboleli 2. knjiž. povzročiti, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: ne povej mu, to bi ga samo razbolelo; ob tej novici se je razbolel razboléti se nav. 3. os. postati (zelo) boleč: grlo se je čez noč razbolelo; vse telo se mi je razbolelo; pren. srce se ji je razbolelo zaradi sinove nesreče; v njem se je razbolela zavest krivde razbôlel tudi razbolèl in razbolél -éla -o: razbolela glava; od premočne svetlobe razbolele oči razbolèn -êna -o: žalosten in razbolen človek; razboleni živci; razbolen se je premetaval po postelji; potrla ga je materina razbolena pripomba; razboleno koleno ♪
  10.      razbolévati  -am nedov. (ẹ́) 1. nav. 3. os. povzročati, da kaj postane (zelo) boleče: dvigovanje težkih predmetov ramo razboleva 2. knjiž. povzročati, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: z njim se je težko pogovarjati, vse ga razboleva; razboleva se ob misli na dom razbolévati se nav. 3. os. postajati (zelo) boleč: koleno se že spet razboleva ♪
  11.      ribolòv  -óva m (ȍ ọ̄) lovljenje rib: ribolov z mrežo, s trnkom; lov in ribolov // športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib: pospeševati ribolov / morski, obalni, podvodni, rečni ribolov; poklicni, športni ribolov ♪
  12.      ribolóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. ribič: počitniški ribolovec ♪
  13.      ribolóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ribolov: ribolovno področje / ribolovni predpisi; ribolovni pribor; ribolovni turizem; ribolovna doba doba v letu, ko je ribolov dovoljen; ribolovna dovolilnica; ribolovna voda voda, v kateri je dovoljen ribolov ♦ rib. določiti ribolovno mero najmanjšo dolžino, pri kateri se kaka riba še sme ujeti ♪
  14.      ribolóvka  -e ž (ọ̑) knjiž. ribiška ladja: ribolovke se že vračajo v pristanišče ● knjiž. vidra je dobra ribolovka dobro lovi ribe ♪
  15.      ribolóvnica  -e ž (ọ̑) žarg., rib. ribolovna dovolilnica: izdajati ribolovnice / dnevna ribolovnica ♪
  16.      ribolóvski  -a -o prid. (ọ̑) riboloven: ribolovsko področje ♪
  17.      sakrabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ta sakrabolska ženska je vse pokvarila; jezi me to sakrabolsko vreme / kot psovka sakrabolski osel, priti bi moral že včeraj sakrabólsko prisl. zelo, močno: sakrabolsko se je poznalo, da je prišel k hiši ta človek ♪
  18.      sakrabòlt  in sakrabólt medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sakrabolt, kako je mraz; to je pa res lepo, sakrabolt ♪
  19.      salabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. 1. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ti salabolski otroci / te salabolske malenkosti mi vzamejo dosti časa 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila res salabolska smola salabólsko prisl.: na to je treba salabolsko paziti; bilo je salabolsko vroče ♪
  20.      salabòlt  in salabólt medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: salabolt, je dolgčas; kako si pogumen, salabolt ♪
  21.      saprabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. zelo velik: ta pa ima saprabolski dar govora saprabólsko prisl. zelo, močno: tu nekaj saprabolsko smrdi ♪
  22.      saprabòlt  in saprabólt medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: ne boj se, saprabolt, vsi ti bomo pomagali; to je pa smola, saprabolt ♪
  23.      simból  -a m (ọ̑) 1. predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak, znamenje: umetnik je vzel simbole iz vsakdanje predmetnosti; oljkova vejica je simbol miru; srp in kladivo kot simbol komunizma / državni, verski simboli // kar kaj izraža, predstavlja sploh: beseda je že sama po sebi simbol / glasovni simbol; idejni simbol / atomska energija je za manj razvite dežele simbol tehničnega napredka znak, dokaz 2. dogovorjena črka, kratica za označevanje določene stvari: napisati simbol; simbol za vodik je H / matematični simboli; simbol D pomeni dnevni delovni čas; simboli za števila ◊ elektr. simbol znak ali v besedo povezanih več znakov, ki predstavljajo kak ukaz; filoz. simbol čutno zaznavna stvar, katere pomen ni enopomensko določen in dopušča različne razlage; min. simbol ploskve simbol, ki podaja točno lego ploskve v prostoru; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže določeno družbeno pripadnost ♪
  24.      simbólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na simbol: simbolen pomen sveče; simbolna govorica barv; mati je tu simbolna podoba domovine / simbolno prikazovanje človekovih strasti / simbolna drama simbolistična drama; simbolno število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen ◊ adm. simbolno označevanje samoglasnikov v stenografiji označevanje samoglasnikov s spreminjanjem oblike, položaja sosednjih soglasnikov; filoz. simbolna logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih simbólno prisl.: simbolno se izražati; simbolno označevati samoglasnike ♪
  25.      simbóličen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na simboliko ali simbol: simbolični gibi; barve na sliki so simbolične / knjiga nosi simboličen naslov; rožmarin ima simboličen pomen; grb kot simbolični znak države / simbolično izražanje, sporazumevanje / simbolično število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen 2. ekspr. zelo majhen, nizek: prodati kaj za simbolično ceno; to so bile le simbolične kazni / dobili so simbolična darila ◊ elektr. simbolični jezik umetni jezik, pri katerem je naslov operanda izražen s simbolom; jur. simbolični prenos blaga prenos z izročitvijo listine; simbolična razžalitev razžalitev z znamenji, gestami simbólično prisl.: simbolično izražati čustva; to je bilo le simbolično plačano ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA