Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bol (171-195)



  1.      poboljšljív  -a -o prid. ( í) ki se da poboljšati: poboljšljiv obsojenec / nekateri ljudje niso poboljšljivi
  2.      preboléti  -ím dov., prebôlel (ẹ́ í) prenehati biti deležen a) bolezni: preboleli so ošpice, tifus, zlatenico; pog. preboleti gripo na nogah, stoje ne da bi ležal / preboleti bolezen b) določenega, zlasti neugodnega duševnega stanja: preboleti krizo; lani je prebolel hudo nesrečo, poraz, sramoto // prenehati biti žalosten zaradi česa: to sem že prebolel; očetove smrti ni mogla preboleti / so stvari, ki jih ni mogoče preboleti pozabiti / pog. fanta je že prebolela ● pog. teh nekaj tisočakov bom že prebolel jih bom z lahkoto plačal; ne bo mi hudo zaradi njihove izgube prebólel tudi prebolèl in prebolél -éla -o: spomin na prebolelo nesrečo prebolèn -êna -o: žalostni spomini so že preboleni; prebolena gripa
  3.      prebolévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prebolevati: prebolevanje bolezni; doba prebolevanja
  4.      prebolévati  -am nedov. (ẹ́) prenehavati biti deležen a) bolezni: prebolevati gripo / prebolevati bolezen b) določenega, zlasti neugodnega duševnega stanja: prebolevati nesreče, poraze; takrat sem preboleval hud strah ● počasi je začela prebolevati, da so jo vsi zapustili prenehavala biti žalostna
  5.      prebolévnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od prebolevnik: skrbeti za prebolevnico
  6.      prebolévnik  -a m (ẹ̑) kdor prestane bolezen, a se mora še okrepiti: poslati prebolevnika v klimatsko zdravilišče; skrbeti za prebolevnika; prebolevniki po mrzlici
  7.      prebolévniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prebolevnike: prebolevniška doba ♦ med. prebolevniški serum serum iz krvi prebolevnika
  8.      pribóljšati  -am dov. (ọ̑) nar. 1. izboljšati, povečati: priboljšali so mu podporo 2. dati priboljšek, priboljške: mama mu je rada kaj priboljšala
  9.      pribóljšek  -ška m (ọ̑) 1. boljša jed, boljše jedi, ki se dodajajo k običajni hrani: odreči se priboljšku; biti potreben priboljška / imeti, privoščiti si kaj za priboljšek / priboljšek v hrani // boljša jed, pecivo: skrivaj je dobival priboljške; mati mu je k vojakom poslala razne priboljške 2. jur. dodatna dajatev izročevalcu posestva, navadno v obliki denarja, pridelkov: izgovoriti si priboljšek; denarni priboljšek
  10.      prótiboljševíški  -a -o prid. (ọ̑-) v začetku 20. stoletja ki je proti boljševizmu: protiboljševiške akcije
  11.      protobolgárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na prvotne (neslovanske) Bolgare: protobolgarsko pleme
  12.      razbolélost  -i ž (ẹ́) stanje razbolelega: razbolelost zapestja / v razbolelosti je pozabil na trpljenje drugih / duševna, notranja razbolelost
  13.      razbolênost  -i ž (é) stanje razbolenega: zaradi razbolenosti celega telesa ni mogel spati / občutek razbolenosti / čustvena, notranja razbolenost
  14.      razboléti  -ím dov., razbôlel (ẹ́ í) 1. nav. 3. os. povzročiti, da kaj postane (zelo) boleče: mazilo je rano razbolelo; tresljaji bodo nogo še bolj razboleli 2. knjiž. povzročiti, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: ne povej mu, to bi ga samo razbolelo; ob tej novici se je razbolel razboléti se nav. 3. os. postati (zelo) boleč: grlo se je čez noč razbolelo; vse telo se mi je razbolelo; pren. srce se ji je razbolelo zaradi sinove nesreče; v njem se je razbolela zavest krivde razbôlel tudi razbolèl in razbolél -éla -o: razbolela glava; od premočne svetlobe razbolele oči razbolèn -êna -o: žalosten in razbolen človek; razboleni živci; razbolen se je premetaval po postelji; potrla ga je materina razbolena pripomba; razboleno koleno
  15.      razbolévati  -am nedov. (ẹ́) 1. nav. 3. os. povzročati, da kaj postane (zelo) boleče: dvigovanje težkih predmetov ramo razboleva 2. knjiž. povzročati, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: z njim se je težko pogovarjati, vse ga razboleva; razboleva se ob misli na dom razbolévati se nav. 3. os. postajati (zelo) boleč: koleno se že spet razboleva
  16.      ribolòv  -óva m ( ọ̄) lovljenje rib: ribolov z mrežo, s trnkom; lov in ribolov // športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib: pospeševati ribolov / morski, obalni, podvodni, rečni ribolov; poklicni, športni ribolov
  17.      ribolóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. ribič: počitniški ribolovec
  18.      ribolóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ribolov: ribolovno področje / ribolovni predpisi; ribolovni pribor; ribolovni turizem; ribolovna doba doba v letu, ko je ribolov dovoljen; ribolovna dovolilnica; ribolovna voda voda, v kateri je dovoljen ribolovrib. določiti ribolovno mero najmanjšo dolžino, pri kateri se kaka riba še sme ujeti
  19.      ribolóvka  -e ž (ọ̑) knjiž. ribiška ladja: ribolovke se že vračajo v pristanišče ● knjiž. vidra je dobra ribolovka dobro lovi ribe
  20.      ribolóvnica  -e ž (ọ̑) žarg., rib. ribolovna dovolilnica: izdajati ribolovnice / dnevna ribolovnica
  21.      ribolóvski  -a -o prid. (ọ̑) riboloven: ribolovsko področje
  22.      sakrabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ta sakrabolska ženska je vse pokvarila; jezi me to sakrabolsko vreme / kot psovka sakrabolski osel, priti bi moral že včeraj sakrabólsko prisl. zelo, močno: sakrabolsko se je poznalo, da je prišel k hiši ta človek
  23.      sakrabòlt  in sakrabólt medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sakrabolt, kako je mraz; to je pa res lepo, sakrabolt
  24.      salabólski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. 1. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: ti salabolski otroci / te salabolske malenkosti mi vzamejo dosti časa 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: to je bila res salabolska smola salabólsko prisl.: na to je treba salabolsko paziti; bilo je salabolsko vroče
  25.      salabòlt  in salabólt medm. (; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: salabolt, je dolgčas; kako si pogumen, salabolt

   46 71 96 121 146 171 196 221 246 271  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA