Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bol (126-150)



  1.      bolčnica  -e [č] ž (á) nar. jabolčnik: čeprav je .. vino naravnost vlival vase, je ostal trezen, kakor da je pil plehko jabolčnico (A. Ingolič)
  2.      bolčnik  -a [č] m (á) 1. mošt iz jabolk: piti jabolčnik; sod jabolčnika 2. redko jabolčni kompot: skuhati jabolčnik
  3.      bolka  -e [k] ž (ā) nar. jabolko: rdeče jabolke
  4.      bolkast  -a -o [k] prid. (á) podoben jabolku: jabolkasti paradižniki
  5.      bolko  -a [k] s (á) 1. sad jablane: lupiti jabolka; črvivo, rdeče, zrelo jabolko; kislo, sladko jabolko; lica je imela rdeča kot jabolko / poletna, zgodnja, zimska jabolka / obirati, otresti jabolka; pren., vznes. zlato jabolko svobode // redko jablana: cvetoče jabolko; nasad jabolk / divje jabolko lesnika 2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk 3. pog. Adamovo jabolko: iz vratu mu je štrlelo jabolko / neprestano ga draži na kašelj v jabolku v grlu 4. jabolku podoben okrogel predmet: jabolko na zvoniku se lesketa; pozlačeno jabolko / jabolko pri palici glavič / redko široko razprte oči z navzven obrnjenimi očesnimi jabolki zrkli 5. redko ploščata kost v kolenu; pogačica: od padca je imel na jabolkih posneto kožo ● ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; knjiž. jabolko spora, razdora stvar, ki je vzrok spora, razdora; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot staršiagr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami; bot. volčje jabolko rastlina z belimi, rumenkastimi ali vijoličastimi cveti in čašo, ki postane ob zoritvi jagodastega ploda mehurjasta, Physalis; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; um. vladarsko jabolko predmet v obliki krogle kot znamenje vladarske oblasti
  6.      bolkovec  -vca [k] m (á) redko jabolčnik: postreči s kruhom in jabolkovcem
  7.      járbol  -a m (á) navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor: jarbol se zlomi; splezati na jarbol; visok, vitek jarbol
  8.      járbola  -e ž (ā) star. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor: ladja brez jarbol
  9.      karamból  -a m (ọ̑) nav. ekspr. udarec vozečega vozila, navadno ob drugo vozeče vozilo; trčenje, trk: poškodovati se pri karambolu; karambol osebnega avtomobila in tovornjaka / s tem avtomobilom je imel že večkrat karambol / povzročiti karambol / razmere na cesti ob karambolu // pog. spor, prepir: prišlo je do karambola med delavci in vodstvom
  10.      karambolírati  -am dov. in nedov. () ekspr. udariti z vozečim vozilom, navadno ob drugo vozeče vozilo; zaleteti se, trčiti: na poti sta ubežnika karambolirala in se vrnila z avtobusom / lani je vsak tretji avtobus karamboliral // preh. poškodovati z udarcem, trčenjem: karambolirati avto karambolíran -a -o: karambolirani avtomobili
  11.      karból  -a m (ọ̑) poljud. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino, strok. fenol: razkužiti s karbolom; vonj po karbolu // raztopina te snovi: umiti si roke s karbolom
  12.      karbólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na karbol: karbolna raztopina / karbolno milo
  13.      karbolinéj  -a m (ẹ̑) kem. oljnata tekočina iz premogovega katrana, ki se uporablja za impregniranje lesa in zatiranje drevesnih škodljivcev: premazati, prepojiti s karbolinejem; vonj po karbolineju
  14.      karbolinéjski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od karbolinej
  15.      metabóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na metabolizem: metabolični procesi / metabolične motnje
  16.      metabolízem  -zma m () biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic; presnavljanje, presnova: glavna naloga žleze ščitnice je uravnavanje metabolizma / metabolizem ogljikovih hidratov ♦ med. bazalni metabolizem
  17.      najbolj  gl. bolj
  18.      bolèč  -éča -e prid. (- -ẹ́) ki ni boleč: neboleč udarec; neboleča bula / rešiti zadevo na neboleč način ♦ med. neboleče bezgavke boléče prisl.: neboleče izdreti zob
  19.      nèpoboljšljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne more, noče poboljšati: nepoboljšljiv hudodelec, tat; ti učenci so nepoboljšljivi / ekspr. je nepoboljšljiv lažnivec velikekspr. kljub vsem razočaranjem je nepoboljšljiv idealist je še zmeraj idealist
  20.      nèpoboljšljívec  -vca m (-) ekspr. nepoboljšljiv človek: ta nepoboljšljivec je bil že večkrat obsojen in kaznovan; popuščati nepoboljšljivcem / vselej zamudi, nepoboljšljivec
  21.      nèpoboljšljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepoboljšljivega človeka: otrokova nepoboljšljivost jo vznemirja
  22.      óbol  tudi óbolos -a m (ọ̑) num. srebrn starogrški novec manjše vrednosti: v svoji zbirki ima tudi dva obola
  23.      óbol  tudi óbolos tudi óbolus -a m (ọ̑) ekspr. (denarni) prispevek manjše vrednosti: dati, priložiti svoj obol; skušal mu je pomagati s svojim obolom
  24.      obolélost  -i ž (ẹ́) stanje obolelega človeka: zaradi obolelosti je ostal doma; znaki obolelosti / duševna, telesna obolelost; obolelost srca; obolelost za zlatenico
  25.      obolênje  -a s (é) pojav, nastop bolezni: obolenje je nastopilo zaradi telesne in duševne izčrpanosti; zaradi obolenja ni mogel na potovanje; iskati vzroke obolenja / kronično, množično obolenje; širjenje srčnih obolenj; starostna obolenja; obolenje dihal, prebavnih organov ♦ med. alergično, avitaminozno, degenerativno obolenje; glivično obolenje obolenje kože ali notranjih organov, ki ga povzročijo glivice; gripozno obolenje; kožno, rakasto obolenje // bolezen: podleči obolenju; hudo, nevarno, smrtno obolenje; poklicno obolenje

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA