Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bokal (12)

1.      bokál  -a [au̯ tudi al] m (ȃ) nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 litra: dati za bokal vina; bokal pšena / popila sta kar dva bokala // vrču podobna posoda: natočiti bokal; bokal je že spet prazen ♪
2.      bokálnica  -e [u̯n] ž (ȃ) gozd. drog za popravljanje, urejanje žerjavice v oglarski kopi ♪
3.      bókati ¹ -am nedov. (ọ̄ ọ̑) 1. dajati čemu vzbočeno obliko: bokati doge, pločevino / nad očmi so se bokale goste črne obrvi 2. gozd. uravnavati dogorevajočo kopo, da se enakomerno useda: bokati kopo bókan -a -o: lepo bokan prsni koš ♪
4.      brežánka  -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od brežan: brežani in brežanke 2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke ♪
5.      izbókati  -am tudi zbókati -am dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu vzbočeno obliko: izbokati pločevino; zidovi so se izbokali izbókan tudi zbókan -a -o: izbokana površina; prim. zbokati ♪
6.      méd  -ú in -a m (ẹ̑) 1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med; namazati med na kruh; strjen, tekoč med; barva medu; lonec medu; natočiti veliko medu; kadica za med; hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev, kostanjev med / čebelji, umetni med // nektar, mana: čebele nabirajo med; ajda diši po medu 2. ekspr. kar je prijetno, ugodno: ta stvar ni bila noben med; medu pri tej ženski ni imel / med njenih ust / z oslabljenim pomenom: med hvale; opajati se z medom sanj 3. star. medica: že drugi bokal medu je izpil ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sam med ga je je zelo, pretirano prijazen; ekspr. vse je šlo za med zelo dobro se je prodalo; ekspr. mazati koga z medom prikupovati se mu; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; ta človek je sladek kot med zelo, pretirano prijazen; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; preg. brez potu ni medu brez dela ni uspehov; preg. (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen ◊ čeb. med zori; točiti med; čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov ♪
7.      obókati  -am dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti čemu obok(e): cerkev je imela najprej raven strop, kasneje so jo obokali; obokati hlev, klet 2. redko izbočiti: fant je obokal obrvi obókan -a -o 1. deležnik od obokati: obokan hlev, hodnik; obokana klet; pogledal ga je izpod visoko obokanih obrvi 2. ki je v obliki oboka: obokan strop / obokan del lobanje ♦ med. pravilno obokana noga noga z vbočenim srednjim delom stopala ♪
8.      pokál  -a m (ȃ) lepo oblikovana posoda kot priznanje za zmago navadno na športnem tekmovanju: izročiti zmagovalcu pokal // publ. pokalno tekmovanje: evropski pokal v nogometu ● star. natočiti pokal bokal; publ. moštvo je tudi tokrat odneslo pokal zmagalo ♪
9.      posesáti  -ám [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. s sesanjem popiti: tele je posesalo vse mleko / posesati sok / trava s svojimi gostimi koreninami posesa vso vlago 2. s sesanjem spraviti iz česa: posesati sok iz limone / posesati prah s sesalcem; s črpalko posesati zrak 3. nižje pog. popiti: posesal je že dva bokala vina ♪
10.      preobókati  -am dov. (ọ̄ ọ̑) na novo obokati: zidar je preobokal in popravil peč ∙ cerkev je imela prej raven strop, kasneje so jo preobokali ji naredili oboke preobókan -a -o: hodnik je preobokan ♪
11.      sód ¹ -a m, mn. stil. sodóvi (ọ̑) 1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke // vsebina soda: gostje so popili več sodov 2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina ● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori ◊ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože ♪
12.      zabókati ² -am dov. (ọ́ ọ̑) lov. na kratko se oglasiti: srnjak je zabokal ♪