Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bojna (41-65)

41.      odnôsnost  -i ž (ó) knjiž. dejstvo, da je kaj v določenem odnosu s čim drugim: med tema dvema stvarema se kaže odnosnost; medsebojna odnosnost vzgojitelja in učencev ♪
42.      odvísnost  -i ž (í) stanje, lastnost odvisnega: a) odvisnost mladiča od matere / medsebojna odvisnost vsega živega sveta b) v svoji družbeni in osebni odvisnosti si takrat ni upal uprizoriti te drame / ekonomska, finančna odvisnost; odvisnost uspeha od prizadevnosti ● publ. šole so bile v veliki odvisnosti od proračuna sredstva za svojo dejavnost so dobivale le iz proračuna; publ. v sonetih je njegova odvisnost od nemške metrike manjša je manj posnemal nemško metriko ◊ filoz. odvisnost lastnost pojava, da je pogoj za drug pojav; mat. linearna odvisnost lastnost sistema enačb ali vektorjev, da je ena enačba ali vektor izrazljiv z vrsto drugih enačb ali vektorjev, pomnoženih z določenimi koeficienti ♪
43.      ográja  -e ž (ā) naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda: namestiti, postaviti ograjo okrog vrta; preplezati, preskočiti ograjo; sedeti na ograji; dvoriščna, vrtna ograja; kamnita, lesena, žična ograja; ograja iz bodeče žice / ograja okrog posajenega drevesca / ekspr. oblaki zadevajo ob ograjo gorovij; pren., ekspr. podrli so ograje, ki so jih ločile // naprava, ki se namesti ob robu česa zlasti za varstvo pred padcem: narediti stopnicam ograjo; skloniti se čez ograjo; betonska, jeklena, kovana ograja; ograja krova; držaj ograje / ograja pri otroški posteljici / balkonska ograja; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg ∙ redko puščati živino čez noč v ograji ogradi ♦ grad. odbojna ograja ograja ob cesti, ki označuje njen rob in ima varovalni namen ♪
44.      oprašítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oprašiti: oprašitev blaga v izložbi / oprašitev in oploditev cvetov / medsebojna oprašitev navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; samolastna oprašitev s pelodom istega cveta / oprašitev matice ♪
45.      orgán  -a m (ȃ) 1. del telesa z določeno funkcijo: prsni koš varuje organe v prsni votlini; delovanje organov / medsebojna odvisnost živalskih organov / govorilni organi; slušni organ uho; organ za vid oko ∙ knjiž., redko nima organa za razumevanje poezije ne more razumeti poezije // bot. del rastline z določeno funkcijo: med organe prištevamo tudi korenino, steblo, list, cvet; slana je prizadela zelene organe rož / reproduktivni organ cvet; vegetativni organi korenina, list, steblo / rastlinski organ 2. navadno s prilastkom oseba, skupina oseb a) glede na opravljanje naloge, določene z zakonom, predpisom, dogovorom: zbrali so se vsi pristojni organi / izvršilni, nadzorni organi; obrniti se na preiskovalni organ; pojasnilo upravnega organa / izdajateljski organ; poslovodni organ; prodajni organ; predstavniški organi podjetja / organi samoupravljanja b) glede na položaj, funkcijo v kaki (organizirani) skupnosti: državni organi; občinski, republiški organi; organi federacije / organi za notranje zadeve / univerzitetni organi / organi kongresa, zborovanja // publ. osebe glede na (poklicno) delovanje: prosvetni, zdravstveni organi / organi javne varnosti miličniki 3. publ., navadno s prilastkom tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije; glasilo: časopis Delo je organ Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije; list izhaja kot organ politične stranke 4. zastar. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi; glas: igralca odlikuje njegov prijetni organ / pripoveduje z liričnim organom ◊ anat. cevasti organi; notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; biol. krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice; jur. javni organ organ javne uprave; zool. cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka ♪
46.      pestrobójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. pisan: pestrobojni metulji; pestrobojna mavrica ♪
47.      plán  -í ž (ȃ) knjiž. širši, sorazmerno raven svet, navadno brez drevja in grmovja: na drugi strani potoka se razprostira zelena plan; na plani se pasejo jeleni / nezazidana plan / iz gozda je stopil na plan // s prilastkom gladina, površina: občudovati morsko plan; razburkana jezerska, vodna plan / oblački plavajo po nebesni plani // ekspr., navadno v zvezi stopiti na plan stopiti iz zaprtega prostora: vesel je bil, ko je spet stopil na plan ● ekspr. bojna plan bojišče; knjiž. iti čez hrib in plan ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet; ekspr. petje se je razlegalo čez hrib in plan daleč naokoli; ekspr. prišel je z besedo na plan povedal je, kar je mislil; knjiž. zdaj naj mladi stopijo na plan naj se izkažejo, se uveljavijo; knjiž. sedi ob knjigi, pa ga z vso silo vleče na plan ven ♪
48.      plôšča  -e ž (ó) 1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi; položiti plošče; postaviti kaj na ploščo; debela, okrogla, tanka plošča; kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska, grobna, mizna plošča; brusilna plošča; fotografska plošča steklena plošča, prevlečena s snovjo, občutljivo za svetlobo; grelna plošča kuhalnika; krovna, nosilna plošča; na pesnikovi hiši so odkrili spominsko ploščo // navadno v zvezi gramofonska plošča okrogla, tanka plošča iz plastične snovi z vrezanimi sledmi mehanskega zapisa zvoka: poslušati plošče; snemati gramofonske plošče / vélika ali longplay plošča s premerom 30 cm; mala plošča s premerom 17 cm 2. betonska stropna konstrukcija, ki leži na nosilnih zidovih, stebrih: delati ploščo / hišo so zgradili do prve plošče ki je nad pritličjem 3. gastr. na večjem krožniku servirane jedi iz mesa, prilog, solat, navadno za več oseb: naročiti ploščo / mala, velika plošča; ribja plošča; plošča Union ● ekspr. dovolj je, obrni ploščo začni govoriti o čem drugem; ledena plošča večja gmota ledu, plavajoča na vodi ◊ arhit. gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; les. iverne plošče; panelna ali mizarska plošča; vezana plošča; šport. odbojna plošča od katere se odbija žoga v koš; teh. armaturna plošča na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja; hitrogrelna plošča; tisk. cinkova plošča za ofsetni tisk; tiskovna plošča; zool. navadna plošča ploščata riba, ki živi v jatah na morskem dnu, Pleuronectes platessa ♪
49.      pobrátiti se  -im se dov. (á ȃ) skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: ob drugem srečanju sta se pesnika pobratila ∙ mesti sta se pobratili na podlagi sklepa skupščine sta začeli gospodarsko, politično, kulturno sodelovati // zlasti v srbskem okolju slovesno obljubiti bratovsko ljubezen osebi, s katero kdo ni v krvnem sorodstvu: pobratila sta se in dane obljube nista prelomila pobrátiti knjiž. povzročiti medsebojna naklonjena, prijateljska čustva: ta ideja jih je pobratila pobráten -a -o: pobrateni narodi ♪
50.      poljána  -e ž (á) knjiž. 1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane 2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah ● publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče ♪
51.      poravnáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti ravno površino: poravnati tla, zemljo; poravnati z grabljami / poravnati zmečkan papir / poravnati zvite žeblje zravnati // krajši čas ravnati: poravnati desko s skobljanjem / gredico je treba še malo poravnati 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnati drva, les; poravnati knjige na polici; skakalec je med letom poravnal smuči / poravnati ovratnik / z rokami si je poravnal lase pogladil, popravil / poravnati otroke v vrsto; četa se je poravnala v strelno vrsto 3. narediti, da preneha plačilna obveznost: poravnati dolg, kredit; naročnina se lahko poravna v obrokih / poravnati škodo / treba je še poravnati račun plačati / poravnati v denarju, naturalijah; pren. s to izdajo so poravnali dolg do pisatelja 4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da a) prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnati prepir, spor; konflikt se je poravnal / poravnati krivico b) kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pobotati: pogaja se z ljudmi toliko časa, da jih poravna; z ženo sta se poravnala; otroci so se že zdavnaj poravnali, starši pa so še vedno sprti ● redko prirastek živine lahko poravna slabo letino nadomesti; star. nekaj stvari moram še poravnati pred smrtjo urediti; z brano poravnati krtine odstraniti; zastar. ob gospodarjevem prihodu se je hitro poravnal vzravnal; ekspr. smrt vse poravna poravnán -a -o: poravnan dolg; poravnana zemlja; knjige so ležale poravnane na mizi; po vojaško poravnana skupina delavcev ♪
52.      poravnávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati ravno površino: poravnavati tla, zemljo; poravnavati si gube na obleki 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnavati drva / poravnavati liste v mapo 3. delati, da preneha plačilna obveznost: poravnavati dolgove / poravnavati v denarju / poravnavati obveznosti 4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom dosegati, da prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnavati prepire, spore ♪
53.      prebójen  -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na preboj: prebojna moč krogle, samokresa / ta zid ni prebojen ● publ. reklama je dosegla prebojen uspeh zelo velik ◊ elektr. prebojna napetost napetost, potrebna, da nastane preboj med dvema prevodnikoma; prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; prebojno razelektrenje; les. prebojna trdnost lesa; voj. prebojna krogla težja krogla z močnejšo jekleno konico ♪
54.      preokreníti  -krénem dov. (ȋ ẹ́) knjiž. spremeniti, predrugačiti: vse je prenaredil in preokrenil; čudil se je, da se je tako nenadoma preokrenil; brezoseb. potrpeti je treba, se bo že preokrenilo / preokreniti potek dogodkov // obrniti, preusmeriti: veter je preokrenil dim / preokreniti pot napredka; bojna sreča se je preokrenila ♪
55.      preprečeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečevati nesreče, zločine; preprečevati trčenja letal / preprečevati bolezni, krize; sredstvo, ki preprečuje gnitje / preprečevati konflikte, medsebojna obračunavanja; preprečeval je stike med njimi ∙ bolje je preprečevati kakor zdraviti b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečevati razvoj česa; preprečevati širjenje novih idej / industrijski odpadki preprečujejo življenje rastlinstva // delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečevati pobege / njihov namen je bil preprečevati sovražne akcije / tega ji ne sme nihče preprečevati / njegov značaj mu preprečuje še večje uspehe ♪
56.      prevedljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost prevedljivega: medsebojna prevedljivost jezikov ♦ lit. prevedljivost poezije ♪
57.      privláčnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost privlačnega: vse je očarala s svojo privlačnostjo; osebna, spolna privlačnost / privlačnost njegovih besed je vplivala na odločitev // s prilastkom kar privlači, vzbuja zanimanje: turistične privlačnosti; jezero je največja privlačnost kraja; slika je glavna privlačnost razstave 2. fiz. lastnost telesa, da deluje na drugo telo s privlačno silo: medsebojna privlačnost teles; privlačnost električnih delcev / privlačnost Zemlje težnost Zemlje ♪
58.      probójen  -jna -o prid. (ọ̄) redko prebojen: probojna moč krogle ● publ. probojen uspeh zelo velik uspeh; publ. probojno umetniško delo prepričljivo ♪
59.      raván  -vní ž (ȃ) knjiž. ravnina: živeti na ravni, v ravni; po ravneh tekoče reke; leteti nizko nad ravnjo; močvirna, travnata ravan / Četena Ravan / ekspr. bojna ravan ● knjiž., redko dvigati življenjsko ravan raven, nivo ♪
60.      razbójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. razbojniški: razbojna tolpa / razbojne zgodbe ♪
61.      razhòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od raziti se: povzročiti, ukazati razhod; ob razhodu so se veselo pozdravljali; razhod množice, vojakov / razhod po domovih / medsebojna nesoglasja so povzročila razhod društva / njen razhod s fantom je bil dokončen 2. nav. mn., publ. razlika (v pogledih, nazorih): gre za razhode v metodah, ne pa v ciljih ♪
62.      razmík  -a m (ȋ) 1. medsebojna oddaljenost med predmeti, navadno manjša: povečati, zmanjšati razmik; razmik med deskami, hišami, vrstami / hodili so v koloni v majhnih razmikih / časovni razmik med dogodkoma presledek 2. glagolnik od razmakniti: poveljnik je ukazal razmik ♦ adm. razmik razdalja med (natipkanimi) besedami ali znaki; razdalja med (tipkanimi) vrsticami; elektr. kontaktni razmik največja možna razdalja med kontaktnima elementoma ♪
63.      razporedítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od razporediti: razporeditev knjig, slik / razporeditev člankov v zborniku / razporeditev tekmovanj / razporeditev prebivalstva po narodnosti / razporeditev delavcev na gradbišču 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: premišljena razporeditev pohištva v stanovanju / prostorska razporeditev ◊ voj. bojna razporeditev ♪
64.      razrednobójen  in razrednobôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) knjiž. nanašajoč se na razredni boj: razrednobojni položaj v državi / razrednobojna usmerjenost literature ♪
65.      recipróčnost  -i ž (ọ̑) dejstvo, da je kaj povezano s čim enakim, ustreznim kot povračilom: sporazum o pravicah manjšin temelji na recipročnosti ♦ jur. formalna recipročnost dejstvo, da tuji državljani recipročno uživajo iste pravice kot domači državljani; materialna recipročnost dejstvo, da tuji državljani uživajo iste pravice kot državljani te države v določeni tuji državi; načelo recipročnosti načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom // medsebojna povezanost, odvisnost: recipročnost uspešnosti in veselja ♪

   1 16 41 66