Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bohoten (9)

1.      bohôten  -tna -o prid., bohôtnejši (ó) bujen: bohotna podrast, trava / tesna obleka poudarja njene bohotne oblike bohôtno prisl.: grmovje se bohotno razrašča ♪
2.      bohôtenje  in bohotênje -a s (ó; é) glagolnik od bohotiti se: bohotenje plevela ♪
3.      bohotênje  -a s (é) glagolnik od bohoteti: bohotenje plevela / bohotenje hudobije ♪
4.      prebohôten  -tna -o prid. (ó) prebujen: prebohotna trava; prebohotno cvetje / prebohotno dekle / prebohotna domišljija ♪
5.      razbohôtenje  in razbohotênje -a s (ō; é) glagolnik od razbohotiti se: razbohotenje osata / preprečiti razbohotenje negativnih idej ♪
6.      bohòt  -ôta m (ȍ ó) pesn. bohotenje, bohotnost: bajni bohot cvetov ♪
7.      bohôta  -e ž (ó) knjiž. bohotenje, bohotnost: zelena bohota pokrajine ♪
8.      hobôten  -tna -o prid. (ó) zastar. bujen, bohoten: hobotna praprot ♪
9.      razbohôtiti se  -im se in razbohotíti se -ím se dov., razbohôtil se in razbohótil se (ó ō; ȋ í) knjiž. bujno se razrasti: na poseki se je razbohotilo malinovo grmičevje; po njivah se razbohoti plevel; pren. administrativni aparat se je preveč razbohotil; v njem se je razbohotila želja po oblasti ● knjiž. v tistem času se je naturalizem razbohotil v vodilno umetnostno smer je postal vodilna umetnostna smer razbohôten -a -o in razbohotèn -êna -o: razbohoten osat; razbohoteno sovraštvo ♪