Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bogovladje (2)

1.      bogovládje  -a s (ȃ) zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija ♪
2.      bogo...  ali bógo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na bog: bogoljuben, bogoslužje; bogočloveški; bogovladje ♪