Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bogoljubno (2)

1.      bogoljúbnost  -i ž (ú) knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti ♪
2.      bogoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje // ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje bogoljúbno prisl.: bogoljubno živeti ♪