Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
bogokleten (2)
- bogokléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo: bogokletne besede ♪
- blasfémičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na blasfemijo, bogokleten: blasfemične besede; pren. nastopal je s skoraj blasfemično predrznostjo ♪