Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

blond (7)

1.      blónd  prid. neskl. (ọ̑) pog. ki ima svetle lase, plavolas: blond deček; bila je blond in vitke postave ♪
2.      blondín  -a m (ȋ) knjiž. blondinec, plavolasec: visok in lep blondin ♪
3.      blondínec  -nca m (ȋ) kdor ima svetle lase, plavolasec: kodrolas blondinec ♪
4.      blondínka  -e ž (ȋ) ženska, ki ima svetle lase, plavolaska: izrazita blondinka z modrimi očmi ♪
5.      bledopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bledo polt: bledopolta blondinka ♪
6.      brinétka  -e ž (ẹ̑) ženska, ki ima rjave lase, rjavolaska: ena je blondinka, druga brinetka ♪
7.      príjati  -am nedov. (ȋ) 1. povzročati duševno ali telesno ugodje: topel čaj mi je prijal; kopel mu bo prijala; toplota je premraženim otrokom zelo prijala / laskanje, pohvala vsakomur prija / prijal bi mi kozarec vina rad bi pil vino; težaku prija močna hrana, duševnemu delavcu pa ne je primerna, ustrezna zanj // knjiž. biti všeč, ugajati: blondinke so mu zmeraj najbolj prijale / njegovo početje ljudem ni prijalo 2. ugodno vplivati na rast, razvijanje: trti prija prisojna lega; tem rastlinam prija peščena zemlja // ugodno vplivati na kaj sploh: zelena barva prija očem; lahka hrana prija želodcu ♪