Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
blitva (2)
- blítva -e ž (ȋ) pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek blitve // jed iz te rastline: kuhana blitva; blitva v solati ♪
- špináčnica -e ž (ȃ) nav. mn., vrtn. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov: tudi blitva spada med špinačnice ♪