Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
blagohotnost (2)
- blagohôtnost -i ž (ó) lastnost blagohotnega človeka: z veliko blagohotnostjo in razumevanjem ga posluša / blagohotnost nasveta ♪
- blagovóljnost -i ž (ọ́) zastar. blagohotnost, dobrohotnost: že na obrazu se mu zrcali blagovoljnost ♪