Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
blagoduh (2)
- blagodúh -a m (ȗ) bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les ♪
- blagodúh -a -o prid. (ȗ ū) zastar. ki blago, prijetno diši: blagoduho cvetje ♪