Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

biotop (2)

1.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme ♪
2.      biocenóza  -e ž (ọ̑) biol. skupnost različnih živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, združba: biocenoza se v svojem biotopu ugodno razvija ♪