Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

biokemik (3)

1.      bíokémik  -a m (ȋ-ẹ́) strokovnjak za biokemijo: vprašanje bodo rešili biologi in biokemiki ♪
2.      bio...  ali bío... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na življenje, živo bitje, živo sploh: biograf, biološki; biogen, biofizika, biokemik / mikrobiologija ♪
3.      bíofízik  -a m (ȋ-í) strokovnjak za biofiziko: biofizik in biokemik ♪