Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bilo (26-50)


  1.      apríl  -a m (ȋ) četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila // v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti ♪
  2.      asiriologíja  -e ž (ȋ) veda o zgodovini in kulturi Asircev in Babiloncev ♪
  3.      atraktívnost  -i ž (ȋ) značilnost atraktivnega; privlačnost, zanimivost: atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti ♪
  4.      ávtokolóna  -e ž (ȃ-ọ̑) kolona avtomobilov: prehitevati avtokolono; vojaška avtokolona ♪
  5.      ávtolíčar  in ávto líčar -ja m (ȃ-ȋ) ličar avtomobilov: izučen avtoličar ♪
  6.      avtomátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil ♪
  7.      ávtomehánik  -a m (ȃ-á) mehanik za popravljanje avtomobilov: postati avtomehanik ♪
  8.      ávtomehánika  -e ž (ȃ-á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem avtomobilov: odprli so delavnico za avtomehaniko // nauk o ustroju avtomobilov ♪
  9.      avtomobíl  -a m (ȋ) cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah // osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil ♪
  10.      ávtomontáža  -e ž (ȃ-ȃ) montaža, sestavljanje avtomobilov ♪
  11.      ávtopopravljálnica  in ávto popravljálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ-ȃ) delavnica za popravljanje avtomobilov: avtopopravljalnica je odprta nepretrgoma ♪
  12.      ávtoprálnica  in ávto prálnica -e ž (ȃ-ȃ) delavnica za pranje, čiščenje avtomobilov, zlasti osebnih: k servisu so priključili še avtopralnico ♪
  13.      ávtoprevóznik  in ávto prevóznik -a m (ȃ-ọ̑) kdor poklicno prevaža blago, navadno s tovornim avtomobilom: privatni avtoprevozniki ♪
  14.      ávtoremónten  -tna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na remont avtomobilov: avtoremontna in servisna delavnica ♪
  15.      ávtostòp  -ópa m (ȃ-ȍ ȃ-ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom; potovati z avtostopom; žarg. iti na avtostop; neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje; prisl.: peljati se avtostop ♪
  16.      ávtošóla  in ávto šóla -e ž (ȃ-ọ̑) šola za učenje vožnje z avtomobilom: obiskuje avtošolo ♪
  17.      ažúren 1 -rna -o prid. (ȗ) adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni ažúrno prisl.: ažurno spremljati aktualne dogodke ♪
  18.      bablè  -éta s (ȅ ẹ́) slabš. ženska, navadno starejša: bable je bilo čisto iz sebe ♪
  19.      bádnjak  -a m (ȃ) nar. belokranjsko dan pred božičem: na badnjak je bilo ♦ etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči ♪
  20.      bájati  -am nedov. (ȃ) knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari: recimo, da je bilo res tako, kakor bajate; bajati bajke, zgodbe; bajati o bogastvu 2. redko prerokovati, čarati: vešča je bajala usodo dekletu ♪
  21.      báker  -kra m (á) težka kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: čisti baker; rafinerija bakra; zlitine bakra in drugih kovin; kotel iz bakra ♦ teh. elektrolitski baker; um. tolčeni baker izdelek iz bakrene pločevine, v katero so vtolčene reliefne podobe // pog., ekspr. bakren denar: v mošnji je bilo še nekaj bakra ♪
  22.      balalájka  -e ž (ȃ) v ruskem okolju ljudsko glasbilo na tri strune: oglasile so se balalajke; brenkati, igrati na balalajko; orkester balalajk ♪
  23.      bandúra  -e ž (ȗ) ukrajinsko ljudsko glasbilo na več strun: brenkali so na bandure in kitare ♪
  24.      banjo  tudi bendžo -a [béndžo] m (ẹ̑) ameriško glasbilo, podobno kitari: zvoki banja, mandoline in kitare ♪
  25.      bás  -a m (ȃ) 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi ◊ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA